Prostor za tvegane igre in učenje o upravljanju tveganja

Image: Ellen Beate Hansen Sandseter

Otroci so aktivni raziskovalci, ki iščejo tveganja in radi igrajo tvegane igre ter igre, pri katerih lahko preverijo svojo borbeno in fizično moč. Po mnenju profesorice Ellen Beate Hansen Sandseter (QMUC, Norveška) sodobna izobraževalna okolja pogosto ne upoštevajo teh potreb.

Igre, ki vključujejo tveganje, otrokom prinašajo številne korist, saj so polne “življenjskih lekcij”, ki jih pridobivajo med obvladovanjem tveganj. Nekateri raziskovalci so pokazali, da lahko tvegane igre razvijajo otrokove spretnosti za boljše obvladovanje tveganj. Otroci se s svetom povezujejo prek igre. Žene jih radovednost in želja po zabavi. Pri tveganih igrah se urijo za obvladovanje tveganih situacij v resničnem življenju ter odkrivajo, kaj je varno in kaj ne. S tega vidika je škoda, da se sodobne zahodne družbe vse bolj osredotočajo samo na varnost otrok, še posebej na varno igro in varna igralna okolja.

risky play

Slika: Ellen Beate Hansen Sandseter

Čeprav otroci iščejo vznemirljive in tvegane igre, igralno okolje vpliva na njihovo igro. Igralno okolje otroke pritegne in navdihne k določenim vrstam igre. Heft (1988) pravi, da otroci doživljajo in interpretirajo okolje na osnovi funkcije, ki jo ta opravlja – kaj lahko tam počnejo in kako lahko okolje uporabijo za igro. Okolje tako omogoča igranje različnih vrst iger, ki so odvisne od značilnosti okolja in posameznika, ki okolje interpretira. Podrto drevo je lahko čudovita plezalna oprema za petletnika in ovira, pod katero lahko spleza ali se nanjo usede triletnik. Zelenica lahko štiriletnike spodbudi k prerivanju in dvoletnike k hitremu tekanju.

Študije so pokazale, da igrišča z drevesi ali v gozdu ali igrišča z igrali iz naravnih materialov, kot sta les in vrv, otroke spodbujajo k bolj navdušeni, aktivni in izzivalni igri. Po drugi strani so tradicionalna igrišča, opremljena s tobogani, vrtiljaki, gugalnicami, peskovniki in plezalnimi stenami, najmanj zahtevna za otroško igro in otroke odvračajo od nje ter vodijo v 'postopanje' ali sprehajanje po igrišču.

climbing on a tree

Slika: Ellen Beate Hansen Sandseter

Med predšolskimi otroki, ki se igrajo v naravnem okolju in ne na tradicionalnih igriščih v vrtcih, prevladujejo igre, ki vključujejo grobe motorične aktivnosti in osnovne gibe (tek, skakanje, metanje, plezanje, plazenje, valjanje, nihanje in drsenje). Krajinska struktura, npr. strme skale in drevesa, privlačijo otroke in jih spodbujajo k zahtevnemu plezanju in drsenju. V naravnih igriščih in okoljih se lahko otroci spopadejo z najrazličnejšimi izzivi, ki zahtevajo fizične in motorične spretnosti, obvladovanje tveganj in čustev. Takšna okolja so tudi zelo zabavna. Med igranjem in gibanjem v naravnem okolju se otroci naučijo spopadati z majninimi in velikimi izzivi, ki so lahko izziv tudi za druge ljudi, ne glede na njihovo starost, višino, veščine in interese.

Med razvojem igralnih in učnih prostorov ne smemo pozabiti na otrokovo potrebo po vznemirljivih in zanimivih izkušnjah. Neravne površine, vznemirljivi plezalni izzivi, drsenje po strmih pobočjih, prilagodljivi nepričvrščeni deli in orodja ter drugi elementi v naravi bi morali biti del otroškega igralnega okolja. Otrokom ponujajo čudovite, vznemirljive izkušnje in jih ob enem učijo o ravnanju v tveganih okoliščinah in obvladovanju tveganj.


Ellen Beate Hansen Sandseter

Ellen Beate Hansen Sandseter je profesorica univerze Queen Maud University College (QMUC) v Trondheimu (Norveška). Pri svojem raziskovalnem delu se poveča predvsem dobremu počutju otrok, fizičnim in tveganim igram. Trenutno je vodja projekta EnCompetence, ki obravnava vprašanje vpliva fizičnega okolja na igro, učenje, psihosocialno in fizično zdravje otrok.