Razvoj digitalnih kompetenc: naloga državljana 21. stoletja

Picture: Jesus Sanz / Shutterstock.com

Delo, zaposlovanje, izobraževanje, rekreacija, vključevanje v družbo, udeležba v družbi itd. Vsi ti in številni drugi deli družbe so vedno bolj 'digitalizirani'. Vse več informacij in storitev najdemo na internetu. Digitalne kompetence so zato ključne za udeležbo v sodobni družbi in sodobnem gospodarstvu. Digitalne kompetence so 'prečne' kompetence, ki nam pomagajo pridobiti tudi druge ključne kompetence, npr. komunikacijske in jezikovne spretnosti ali osnovne spretnosti na področju matematike in naravoslovja.

Internetni dostop in raba IKT ne zadostujeta več. Sodobne digitalne kompetence vključujejo tudi ustrezno poznavanje IKT, ravnanje z IKT in ustrezen odnos do IKT. Študija o digitalni vključenosti in digitalnih spretnostih v EU iz leta 2014 je pokazala, da 47 % prebivalstva EU nima zadostnih in 23 % nobenih digitalnih znanj in spretnosti.

Ko govorimo o digitalnih kompetencah, ne mislimo samo na brskanje po internetu, temveč na zbir različnih znanj in spretnosti, ki jih lahko razdelimo na več sklopov. Evropski okvir digitalnih kompetenc za državljane (na kratko DIGCOMP) je izpostavil pet področij, ki opisujejo znanja in spretnosti “digitalno spretnega državljana”: obdelava podatkov, komunikacija, ustvarjanje vsebin, varnost in reševanje problemov. Državljanom EU bo kmalu na voljo spletno orodje za hitro in preprosto preverjanje digitalnih spretnosti. Iskalci zaposlitve bodo lahko že poleti uporabili orodje za preverjanje digitalne usposobljenosti pri pripravi življenjepisa Europass, ki bo omogočalo neposreden vnos podatkov o stopnji digitalne usposobljenosti. Orodje, ki temelji na okvirju DIGCOMP, bo na voljo v vseh jezikih EU.

Evropski okvir digitalnih kompetenc za državljane je pomembne tudi za snovalce politik in šolske oblasti. Na podlagi evropskega okvirja DIGCOMP je nastal nov indeks EU Digitalna ekonomija in družba, ki opisuje digitalne kompetence državljanov v posamezni državi EU. Evropski okvir se uporablja tudi pri načrtovanju in pripravi ponudbe izobraževanja in usposabljanja, npr. pri reviziji učnih programov in pripravi tečajev za odrasle ter programov za strokovno usposabljanje učiteljev. Uporablja se tudi za določanje minimalne ravni digitalnih kompetenc za določeni sektor, npr. za zaposlene vzdravstvu.

Številne študije, posvečene obravnavi digitalnih kompetenc učiteljev, so vedno znova izpostavile problem pomanjkanja programov za strokovno usposabljanje učiteljev, še posebej programov, ki bi učitelje usposabljali za rabo IKT v pedagoške namene. Učitelji imajo tudi premalo priložnosti za nadgradnjo kompetenc za osebno rabo IKT. Neformalne priložnosti za pridobivanje in nadgradnjo kompetenc so zato več kot dobrodošle. eTwinning je eden od projektov, ki učiteljem ponuja priložnosti strokovnega sodelovanja, katerega rezultat so lahko tudi nove metode poučevanja, podprte z IKT, in boljša delovna učinkovitost učiteljev (TALIS 2013, p. 199). Publikacija Teacher Networks govori o izzivih in priložnostih za učitelje in učiteljsko stroko. S pomočjo eTwinninga lahko na podoben način razvijamo kompetence učencev in dijakov, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi.

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije bo ob koncu leta 2015 (JRC-IPTS) začelo pripravljati evropski okvir digitalnih kompetenc za pedagoško stroko. Pripravlja se tudi evropski okvir za digitalne kompetence potrošnikov na enotnem evropskem digitalnem trgu.


Evropski okvir digitalnih kompetenc je leta 2013 pripravil JRC-IPTS. Nastal je v okviru večletnega znanstveno-raziskovalnega projekta, katerega je na pobudo Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo izvajal Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost. Določene so bile ključne komponente digitalnih kompetenc (znanje, spretnosti in odnos) in opisane tri ravni usposobljenosti. Pripravljen evropski okvir digitalnih kompetenc so podprli predstavniki držav članic EU, člani tematske delovne skupine ET 2020 za IKT in izobraževanje ter člani delovne skupine za prečna znanja in spretnosti. Okvir je v nekaterih državah članicah že v fazi testiranja. 

Dr. Riina Vuorikari je članica JRC-IPTS. Sodeluje pri raziskavah in nudi strokovno podporo pri oblikovanju politik s področja rabe "IKT za učenje in razvoj spretnosti". Trenutno se najbolj posveča digitalnim kompetencam za državljane in raziskovalnemu projektu Open Science 2.0.