Kako lahko šole zagotovijo učinkovito rabo digitalnih orodij v izobraževanju?

Picture: Wavebreakmedia/Images @ Shutterstock.com

Ali prisotnost številnih naprav v razredu moti pozornost učencev? Ali bodo šole postale izložbe tehnoloških izumov?

S tovrstnimi vprašanji se dnevno srečujemo. Dnevno smo priča spremembam, nekatere se zdijo spremembe na bolje, druge na slabše. Stališča za in proti so podprta z raziskavami, mnenji in predvsem z izkušnjami. Sam sem bil priča številnim razpravam o uvedbi digitalnih orodij v šole. V prenekateri sem tudi aktivno sodeloval.

Odgovor na uvodno vprašanje vas lahko preseneti. Šole se morajo še naprej odpirati v svet in uvajati nova orodja ter nove metode dela, če želijo preživeti. Šole ne morejo ostati v milnem mehurčku. Naši učenci vsak dan vstopajo v učilnice z novostmi, ki jih ponuja zunanji svet. Vse je odvisno od prijemov, ki jih uporabijo učitelji. Inovativni projekti so lahko uspešni, če jih izvajamo v treh fazah: načrtovanje, eksperimentiranje in diseminacija. Načrtovanje uvedbe digitalnih orodij je lahko velik izziv. Upoštevati je potrebno številne spremenljivke, zato je nujno potrebna tudi faza eksperimentiranja, v kateri so dovoljene napake. Učimo se na napakah!

Različni učitelji, različna mnenja

Dober načrt lahko pripravimo samo, če dobro razumemo, kakšne človeške vire imamo na voljo za implementacijo projekta. Menim, da lahko učitelje razdelimo v tri digitalne razvojne kategorije, glede na to, kako se odzivajo na nove izzive:

A – To je lahko uporabno. Poskusil bom!
B – Pogledal bom, ko bom imel čas, ne takoj.
C – Nimam časa, da bi se ukvarjal s tem. Naslednje leto bo tako ali tako spet kaj novega!

Uvajanje sprememb na splošni ravni je potrebno previdno pretehtati. Učiteljem tipa A moramo dati čas za eksperimentiranje, da preverijo veljavnost procesa. Na takšen način lahko z manjšo in dobro motivirano skupino učiteljev snujemo načrte in eksperimentiramo brez bojazni, da nam ne bi uspelo, ter zberemo dragocene podatke za diseminacijo projekta. Pomembno je zbrati tudi različne povratne informacije učencev, ki jih lahko uporabimo za izboljšave izobraževalnega procesa.

Temu sledi faza diseminacije, ki bo vključevala učitelje tipa B. Izvaja se ob podpori zgodnjih preizkuševalcev, ki lahko novince navdušijo s praktičnimi primeri in podporo.

Ni nujno, da se bodo učitelji tipa C pridružili novemu gibanju. Možnosti so vseeno visoke, saj bodo pri izvajanju projekta sodelovali učenci in učitelji, ki so se predhodno priključili projektu.

Kako?

Menim, da je za uspešno uvedbo digitalnih orodij v šolo potrebno:

  • izbrati metodologijo – Učitelji morajo najprej začutiti potrebo; razumeti morajo, da metode dela, ki jih uporabljajo, ne zadostujejo in da potrebujejo nove, bolj aktivne metode dela, ki se osredotočajo na učenca, npr. obrnjene učilnice, učenje, ki temelji na projektnem delu ipd.
  • izbrati vsebino – številne vsebine, ki so na voljo, so drage. Brezplačne so pogosto slabe kakovosti. Učitelji morajo zato pripraviti svoje programe, jih prilagoditi okoliščinam in ustvariti multimedijske predstavitve, ki ustrezajo specifičnim potrebam učencev. Učitelj naj v zgodnji fazi ne uporablja preveč različnih orodij. Orodja je potrebno dodajati postopoma.
  • izbrati naprave – Najbolje je izbrati napravo, ki jo lahko uporabimo za vse akademske naloge. Ima naj tipkovnico, zaslon na dotik (vsaj 10”) in, če je le mogoče, tudi digitalno pisalo. Takšna naprava je primerna za skoraj vse aktivnosti.
  • širiti navdušenje – Iz izkušenj lahko rečem, da inovacije v šole najlažje uvajamo s “širjenjem navdušenja”. Učitelj, ki je opravil različne preizkuse, večkrat padel na preizkusu in se na napakah učil, je najboljši vzornik za ostale učitelje. Učitelji potrebujejo pravi vzgled!

Luis Fernandes je šolski ravnatelj. Izobraževanje in tehnologija sta njegova strast. V vlogi učitelja (1991) in vlogi ravnatelja (od 1997) je bil na čelu različnih projektov za integracijo inovacij in informacijsko-komunikacijske tehnologije za učence in učitelje. Nekateri njegovi projekti so bili nagrajeni na lokalni in tudi na mednarodni ravni. Microsoft je šolski center Freixor nagradil z nazivom 'Inovativna šola' (2012-2016). Luis je diplomant pedagoške fakultete, magister na področju priprave kurikuluma in magister šolske administracije. Louis je certificiran izobraževalec učiteljev, ki je redno vabljen na konference in delavnice. Louis je tudi član številnih svetovalnih odborov in delovnih skupin, ki se ukvarjajo z rabo tehnologije v izobraževalne namene.