Sodelovanje znotraj izobraževalnih sistemov ima lahko različne oblike – od mreženja do bolj formaliziranega povezovanja šol. „Mreženje“ vključuje učitelje in drugo osebje šol, ki se sestajajo, da bi razpravljali o zamislih in izmenjali dobre prakse o nekaterih temah ali vzajemno souporabljali vire v korist posameznih šol in skupnosti. „Povezovanje“ je običajno bolj formalno oblikovanje skupin številnih šol v istem mestu ali lokalni regiji, ki imajo skupno vizijo in skupne razvojne procese ter skupaj sprejemajo odločitve. Predstavniki šol se sestajajo, da bi souporabljali vire ali skupaj sodelovali pri večjih pobudah, ki prispevajo k šolam in celotni regiji.
Uspešne pobude v državah članicah so pokazale, da tako sodelovanje prinaša izvrstne koristi za:
- lajšanje prehoda med stopnjami izobraževanja (npr. od predšolske vzgoje in varstva do osnovnega izobraževanja, od osnovnega do sekundarnega izobraževanja, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem);
- stalno podporo učencem po šolah/regijah in v času celotnega izobraževanja učencev;
- zagotavljanje podpore učencem (npr. multidisciplinarne skupine, ki lahko zavzamejo številne pristope, vendar na usklajen način);
- vključevanje staršev in
- usposabljanje učiteljev, zlasti pa stalni profesionalni razvoj učiteljev.
Vse našteto lahko pomaga preprečevati zgodnje opuščanje šolanja.
Izkušnje iz držav članic kažejo, da je sodelovanje med šolami lažje doseči, če po potrebi v skladu z nacionalnimi okoliščinami vključuje lokalne in nacionalne organe, ki ga tudi podpirajo.
Celo v centraliziranih sistemih lahko lokalni organi zagotavljajo dodatno podporo, s katero pomagajo obvladovati družinske in socialne probleme, zaradi katerih mladi zgodaj opustijo šolanje, na primer s prizadevanjem za ozaveščanje, ki je usmerjeno v učence zunaj šolskega okolja. Nacionalni organi lahko pomagajo s spodbujanjem in omogočanjem tega regionalnega/lokalnega sodelovanja in z dodeljevanjem sredstev za pobude. Tudi nacionalne in lokalne službe za izobraževanje so primerne za povezovanje z drugimi vladnimi oddelki in službami, da bi zagotovili usklajenost politik, ki obravnavajo zgodnje opuščanje šolanja.
Primer povezovanja šol: Portugalska
Na Portugalskem je bila velika preureditev šolskega sistema usmerjena k obravnavanju geografske neskladnosti na podeželskih območjih (kjer je veliko majhnih in odročnih šol) in v mestih (kjer so šole pogosto prenapolnjene). Namen preureditve je bil izboljšati razmere na podlagi rezultatov raziskave PISA 2000 ter obravnavati vprašanja, ki so prispevala k visoki stopnji osipa učencev. Preureditev je privedla do uvedbe mreže „šolskih grozdov“, ki povezujejo številne šole (na različnih stopnjah – od predšolske vzgoje in varstva do sekundarnega izobraževanja) v en sam izobraževalni projekt pod vodstvom enega glavnega vodstvenega delavca šole. Tipični grozd lahko sestavlja 5 do 10 predšolskih enot in osnovnih šol, ki se nato zožijo v nižje srednje šole in eno samo višjo srednjo šolo. Trenutno deluje 811 grozdov in srednjih šol, ki niso del skupine.
Evropska komisija, Working Group Schools Policy, Early school leaving Country focus workshop: School governance and collaborative practices, Portugalska, 11.–14. november 2014.
Več informacij:
Bennet, B., Daughtrey, A., in Wieder, A., Collaboration: Closing the Effective Teaching Gap, Center for Teaching Quality, Carrboro, Severna Karolina, 2009.
MacNeil, J., School- and Cluster-based Teacher Professional Development: Bringing Teacher Learning to the Schools, Working Paper #1, US AID, Washington, D.C., 2004.
Dodatno branje:
Lock, A., Clustering together to advance school improvement: working together in peer support with an external colleague: Full Report, National College for Leadership of Schools and Children’s Services, Nottingham, Združeno kraljestvo, 2011.
