1.1 Kultura in vzdušje v šoli

Cilj projekta Raising the Achievement of All Learners in Inclusive Education (RA) je bil zagotoviti dokaze o učinkovitih ukrepih za izboljševanje dosežkov ter krepitvi zmogljivosti šol in skupnosti za vključevanje in podporo vsem učencem.

The Danish Production schools were created in the 1980s with the aim of combating youth unemployment. Production Schools offer alternative education opportunities to improve labour market integration. The fundamental aim of this type of school is to create a practical learning environment to support young people to complete and earn qualifications in general and vocational upper secondary education and/or maintain a job. The students are offered the opportunity to develop professional, social and personal skills through counselling, participation in practical work experience and production in different workshops ranging from areas such as metalwork, carpentry and textile work in theatre, media and music-based workshops. The focus is on social, personal and physical skills which are complemented by more formal knowledge and skills. Learning processes are organised through workshops and classroom teaching, but every young person is free to organise an individual course where they may challenge themselves and build their confidence.
The most significant challenge for production schools is to prepare and motivate “non-academic” students for the ordinary school system. The last legislative change in 2006focused the aims of Production Schools so that its most important task has been to build a bridge to vocational education and training through relevant practical and academic qualifications. In 2009, there were over 6,000 students in production schools. The student capacity at each school can vary from 20-25 to over 200. Generally speaking the schools are small, with half of the schools accepting fewer than 50 students. Today there are 78 Production Schools in Denmark.

Ta projekt je namenjen podpori razvoju socialno-čustvenih učnih spretnosti otrok, starih 11 do 14 let, in spodbujanju vzajemne podpore za reševanje in omejevanje ustrahovanja. Programi za socialno-čustvene učne spretnosti izboljšujejo učenčeve socialne, čustvene in akademske spretnosti, ki vključujejo bolj prosocialno vedenje, pozitiven odnos do samega sebe in do drugih ter nižje stopnje čustvene stiske. Sistemi vzajemne podpore zmanjšujejo negativni učinek ustrahovanja na žrtve, za katere postane prijavljanje ustrahovanja bolj sprejemljivo. Projekt se ravna po vsešolskem pristopu, ki vključuje mlade, osebje, starše in širšo skupnost. Zato ta program pomeni odstopanje od dvodimenzionalnega pogleda na ustrahovanje kot odnos med žrtvijo in ustrahovalcem. Preučuje namreč socialno in skupinsko dinamiko v šolskem okolju ali okolju, v katerem otroci preživljajo prosti čas, ter obravnava vrsto dejavnikov, ki prispevajo k ustrahovanju. Mreža ENABLE je usposobila skupino ambasadorjev v vsaki sodelujoči državi, ki dajejo informacije in navodila šolam ali organizacijam, ki želijo izvajati program.

Cilj projekta MiCREATE (angl. Migrant Children and Communities in a Transforming Europe) je spodbujanje vključevanje raznolikih skupin otrok migrantov s pristopom, ki pri vključevanju otrok migrantov na ravni izobraževanja in politik v središče postavlja otroka. Raziskovalni projekt, ki izhaja iz potrebe po ponovnem pregledu obstoječih politik vključevanja, si je kot cilj zadal celovito preučiti sodobne procese vključevanja otrok migrantov, da bi okrepili njihovo sposobnost odločanja, sodelovanje in blaginjo.

Cilj poročila z naslovom „Nordic Projects to Combat School Dropout“ (Nordijski projekti za boj proti osipu v šolah) je izboljšati pobude za mlade in jih navdihovati ter poglobiti stike med akterji in organizacijami v nordijski regiji.
The Nordic Web Resource on Dropout from Upper Secondary Education (Nordijski spletni vir podatkov o osipu v višjih srednjih šolah) je bil projekt, ki ga je naročil Nordijski svet ministrov, izvajal pa ga je Nordijski center za dobro počutje v obdobju 2012–2015. Cilj projekta je bil zbrati dobre primere pobud, namenjenih povečanju deleža mladih v nordijski regiji, ki zaključijo višje srednješolsko izobraževanje.
Na nordijskem spletnem portalu je bilo predstavljenih veliko različnih uspešnih projektov iz nordijskih držav. Pobude so bile zunanje ocenjene in so pokazale pozitivne rezultate. Nekatere dejavnosti so bile posebej izbrane zaradi njihovega inovativnega značaja ali njihove vrednosti kot vir navdiha.
Kljub birokratskim in kulturnim razlikam med nordijskimi državami je stanje, kar zadeva mlade, pri katerih obstaja tveganje opustitve šolanja, neverjetno podobno. Razlike so včasih večje med občinami in šolami kot med državami. S spoznavanjem uspešnih pobud v nordijskih državah je mogoče najti navdih in orodja za izboljšanje dela pri zagotavljanju pomoči vsem mladim, da zaključijo višje srednješolsko izobraževanje.
V tej publikaciji je opisanih deset projektov, ki so bili predstavljeni na nordijskem portalu za dobre prakse. Nekateri od teh projektov so bili zaključeni, drugi pa se še izvajajo. Nekatere dejavnosti so bile vključene v običajno delo.

Projekt Supporting Inclusive School Leadership (SISL) je preučeval načine spodbujanja vključujočega vodenja na ravni šole in zagotovil podporna orodja. Projekt je upošteval, da je cilj vodenja za vključujoče izobraževanje doseči polno udeležbo pri smiselnih učnih priložnostih, dobre rezultate in dobro počutje vseh učencev, vključno s tistimi, ki so najbolj izpostavljeni izključenosti.

Ker so se težave z duševnim zdravjem med mladimi v svetovnem merilu razširile, se je projekt UPRIGHT osredotočil na razvoj veščin, potrebnih za dobro telesno in duševno zdravje. Izvaja se v šolah, vanj pa so vključeni najstniki, njihove družine in osebje sodelujočih šol.