Raziskave so pokazale, da so koristi od vključitve staršev v glavnem odvisne od kakovosti vključitve. Šole imajo pomembno vlogo pri razvoju in ohranjanju komunikacije in pretoka informacij s starši. Večina evropskih držav ima zakonske predpise, ki staršem zagotavljajo pravico do obveščenosti o šolanju njihovih otrok. Vendar to morda ni učinkovito za starše in družine, ki so najbolj oddaljeni od šolske kulture. Poleg formalnih dogovorov o komunikaciji je potrebna cela vrsta dodatnih ukrepov, da se dosežejo različne skupine staršev, vključno s tistimi, ki imajo različne vzgojne sloge in so različno „oddaljeni“ od šole.
Komunikacija mora biti dvostranska, uravnotežena in stalna. Po eni strani je pomembno zagotoviti, da starši in družine razumejo, kaj se od njih pričakuje in kako prispevajo k učenju svojih otrok. Prepričani morajo biti, da je vzpostavitev dialoga med njimi in šolo bistvenega pomena za povečanje uspeha njihovih otrok pri izobraževanju. Po drugi strani morajo šole prisluhniti stališčem vseh staršev, vključno s starši, ki so manj vključeni v šolanje svojih otrok.
Komunikacija in informacije morajo biti jasne ter upoštevati različna kulturna in ekonomska ozadja posameznih družin. Komunikacijske kanale je treba razširiti in jih nameniti raznolikim skupinam staršev: omogočati morajo dvostransko izmenjavo informacij in izkušenj. To lahko vključuje bolj formalne pristope, kot je vabilo staršem, da se sestanejo z učitelji, ali bolj neformalne pobude, kot so uvodna srečanja na začetku šolskega leta (na katerih vodstveni delavci šole in učitelji neformalno pozdravijo starše in otroke ter pojasnijo šolska pravila). Dnevi odprtih vrat ter neobvezne ali praznične dejavnosti lahko prav tako pomagajo krepiti komunikacijo in medsebojno razumevanje. Staršem lahko koristijo tudi srečanja, ki se prirejajo v pomoč razlagi izobraževalnega programa, vrednot in nalog šole ter karierne orientacije.
Orodja informacijske in komunikacijske tehnologije lahko podpirajo komunikacijo s starši (npr. uporaba e-dnevnikov, besedilnih sporočil, glasil, interaktivnih spletnih mest itd.), če se uporablja jasen jezik ter se zagotovijo drugi ukrepi in usposabljanje, kako jih uporabiti v izobraževalne namene. Vabilo staršem, da določen čas opazujejo pouk, je lahko prav tako koristno za starše (ki se lahko čutijo pomirjene, ko vidijo, kaj se odvija v razredu, in dobijo navdih, kako podpirati otroke doma), učitelje (ki lahko izkoristijo te priložnosti za vzpostavitev dialoga s starši) in učence (ki so v razredu pogosto dejavnejši v navzočnosti staršev).
Morda bodo potrebna ciljna prizadevanja, da bi dosegli bolj oddaljene starše in družine, na primer z osebnimi vabili, ne glede na to, ali je njihov otrok v šoli uspešen ali ne. K lažji komunikaciji s starši migranti ali marginaliziranimi starši lahko na primer prispevajo dejavnosti ozaveščanja, kulturni posredniki, mentorji in podpora lokalnih nevladnih organizacij. Starši so pogosto lahko dragocen vir pomoči in podpore drug drugemu.
Da bi vzpostavili učinkovito in pozitivno komunikacijo s starši in družinami, je nujno, da vodstveni delavci šole in učitelji razvijejo spretnosti vzpostavljanja odnosov in komunikacije. Izobraževalni program za usposabljanje učiteljev bi prav tako moral povečati ozaveščenost o pomenu vključenosti staršev in potrebi po pridobivanju strokovnega znanja na področju odnosov in komunikacije.
Da bi izboljšali prakse in povečali kakovost v šolah, je treba uporabiti informacije iz raziskav in podatke o šolskem vzdušju ter odnosih med učenci, šolo, starši in učitelji.
Več informacij:
Borgovoni, F., in Montt, G., Parental Involvement in Selected PISA Countries and Economies, delovni dokument OECD št. 73, OECD, Pariz, 2012.
OECD, Equity and Quality in Education: Supporting Disadvantaged Students and Schools, OECD, Pariz, 2012.
