3.10 Usmerjena podpora: posebne izobraževalne potrebe in učne težave

Finska razvija inovativne učne metode in postopke za zadovoljevanje individualnih potreb z učenjem na podlagi dejavnosti, poučevanjem majhnih skupin, učenjem na delovnem mestu in različnimi učnimi okolji za zmanjšanje osipa.

Namen tega dokumenta je preučiti dokaze glede možnosti, da bi imele multidisciplinarne in interdisciplinarne skupine ključno vlogo pri preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja. V okviru priprave strategije za take multi- in interdisciplinarne skupine je pomemben poudarek na potrebnih in podpornih pogojih za njihovo učinkovitost, ne pa na deterministični predpostavki o njihovi neizogibni učinkovitosti. V poročilu je poudarjena potreba po zagotovitvi trdnih strateških smernic ekipam o pomembnih vprašanjih, ki jih bodo te obravnavale, kot so podpora duševnemu zdravju, alternative začasni izključitvi, terensko delo z marginaliziranimi družinami, reševanje konfliktov z učitelji in veščine usposabljanja na področju raznolikosti, spretnosti za preprečevanje ustrahovanja, spodbujanje pozitivnega vzdušja v šolah, ukvarjanje s starševskimi veščinami in osredotočenost na razvoj otrokovega jezika itd.

Cilj poročila z naslovom „Nordic Projects to Combat School Dropout“ (Nordijski projekti za boj proti osipu v šolah) je izboljšati pobude za mlade in jih navdihovati ter poglobiti stike med akterji in organizacijami v nordijski regiji.
The Nordic Web Resource on Dropout from Upper Secondary Education (Nordijski spletni vir podatkov o osipu v višjih srednjih šolah) je bil projekt, ki ga je naročil Nordijski svet ministrov, izvajal pa ga je Nordijski center za dobro počutje v obdobju 2012–2015. Cilj projekta je bil zbrati dobre primere pobud, namenjenih povečanju deleža mladih v nordijski regiji, ki zaključijo višje srednješolsko izobraževanje.
Na nordijskem spletnem portalu je bilo predstavljenih veliko različnih uspešnih projektov iz nordijskih držav. Pobude so bile zunanje ocenjene in so pokazale pozitivne rezultate. Nekatere dejavnosti so bile posebej izbrane zaradi njihovega inovativnega značaja ali njihove vrednosti kot vir navdiha.
Kljub birokratskim in kulturnim razlikam med nordijskimi državami je stanje, kar zadeva mlade, pri katerih obstaja tveganje opustitve šolanja, neverjetno podobno. Razlike so včasih večje med občinami in šolami kot med državami. S spoznavanjem uspešnih pobud v nordijskih državah je mogoče najti navdih in orodja za izboljšanje dela pri zagotavljanju pomoči vsem mladim, da zaključijo višje srednješolsko izobraževanje.
V tej publikaciji je opisanih deset projektov, ki so bili predstavljeni na nordijskem portalu za dobre prakse. Nekateri od teh projektov so bili zaključeni, drugi pa se še izvajajo. Nekatere dejavnosti so bile vključene v običajno delo.

„Dialoška literarna srečanja“ so eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. Namenjena so izboljšanju izobraževanja otrok in mladine v različnih okoliščinah po svetu. So dialoška bralna dejavnost, ki temelji na dveh načelih: branju klasičnih literarnih del (kot so Romeo in Julija, Odiseja, Don Kihot) ter izmenjavi pomenov, razlag in razmišljanj z metodologijo dialoškega učenja. Vključujejo lahko otroke in njihove družinske člane. Z naslednjim primerom so predstavljena dialoška literarna srečanja in rezultati njihovega izvajanja.

„Interaktivne skupine“ so eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. V okviru projekta INCLUD-ED so se analizirale izobraževalne strategije, ki prispevajo k odpravljanju neenakosti in spodbujajo družbeno povezanost, in strategije, katerih rezultat je družbena izključenost, pri čemer je bil poudarek zlasti na ranljivih in marginaliziranih skupinah. Interaktivne skupine se namenjene izboljšanju izobraževanja otrok in mladine v različnih okoliščinah. Pri tem ukrepu se učenci v razredu razdelijo v majhne heterogene skupine, vsaki skupini pa je na voljo pomoč odrasle osebe. Skupine štirih ali petih učencev so sestavljene tako, da se raven sposobnosti, spol, kultura, jezik in etnična pripadnost sodelujočih učencev čim bolj razlikujejo. Z naslednjim primerom so predstavljene interaktivne skupine in rezultati njihovega izvajanja.