3.10 Usmerjena podpora: posebne izobraževalne potrebe in učne težave
Raziskave in politika EU izpostavljajo vključevanje kot nujno za kakovost in pravičnost na področju izobraževanja. V členu 24 Konvencije ZN o pravicah invalidov je navedeno, da vključujoče izobraževanje zagotavlja najboljše možnosti za invalidne učence. Da bi države podprle pravice invalidov, morajo zdravstvene modele, ki invalidnosti opisujejo kot okvare, zamenjati za socialne modele, ki poudarjajo pomen zagotavljanja priložnosti za vključevanje.
Shutterstock.com
Evropska agencija za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami in vključujoče izobraževanje obravnava vključujoče izobraževanje kot sistemski pristop k zagotavljanju visokokakovostnega izobraževanja v rednih šolah za učinkovito izpolnitev potreb vseh učencev iz šolske lokalne skupnosti po akademskem in socialnem učenju. Vključevanje mora biti zato usmerjeno v krepitev zmožnosti rednih šol, da poskrbijo za različne potrebe učencev, namesto razporejanja dodatnih sredstev za izbrane (in ožigosane) skupine v ločenih okoljih.
Učinkovita podpora za invalidne učence in učence z učnimi težavami temelji na vsešolskem pristopu, ki vključuje: jasen poudarek na učenju za vse; priznanje različnih vrst dosežkov (ne le učnega uspeha); učinkovito in porazdeljeno vodenje šol; sodelovanje šol z lokalno skupnostjo ter sodelovanje učencev in njihovih družin pri odločitvah o njihovem lastnem učenju.
Uspešni pristopi k poučevanju invalidnih učencev in učencev z učnimi težavami vključujejo:
- dodaten čas in podporo pri poučevanju – majhne skupine/individualno poučevanje in skupinsko poučevanje ali sopoučevanje (povezovanje učitelja rednega predmeta z učiteljem, ki ima strokovno znanje na področju izobraževanja oseb s posebnimi potrebami): podaljšanje šolskega dne ali leta in interaktivne skupine za krepitev podpore učencem v razredu;
- izkoriščanje prožnih in raznolikih skupin učencev, prilagajanje časa, ki ga preživijo v rednih učilnicah; prilagajanje izobraževalnega okolja ter spodbujanje povečanja in diverzifikacije pomembnih interakcij med različnimi vrstami učencev;
- strukturirano poučevanje za krepitev izrabe časa in zagotavljanje, da vsi učenci razumejo, kaj se od njih pričakuje (zlasti učinkovito, ko se uporablja pri učencih z motnjami avtističnega spektra);
- dodatno podporo, na primer predajanjeučinkovitih učnih spretnosti ali ustvarjanje priložnosti za dejavnejše učenje (npr. sodelovalno reševanje težav). Ugotovljeno je bilo, da zlasti skupno učenje in podpora vrstnikov koristita vsem učencem. Za povečanje zavzetosti učencev v razredu se uporabljajo tudi informacijske in komunikacijske tehnologije;
- preprečevanje vseh vrst nasilja in/ali diskriminacije do invalidnih učencev s pomočjo modela za preprečevanje konfliktov v šoli, ki v ospredje postavlja skupnost. Če je možno, morajo biti vsem učencem v isti izobraževalni ustanovi na voljo preventivne strukture, diagnostične storitve in psihološko svetovanje.
Več informacij:
Ainscow, M., Special Needs in the Classroom: A Teacher Education Guide, UNESCO Publishing, Pariz, 2004.
Evropska agencija za razvoj izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, Organisation of Provision to Support Inclusive Education: Literature Review, Evropska agencija za razvoj izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, Bruselj, 2013.
Evropska agencija za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami in vključujoče izobraževanje in njeni projekti.
Flecha, R., Successful Educational Action for Inclusion and Social Cohesion in Europe, Springer, Dordrecht-Heidelberg-London-New York, 2015.
Molina, S., in Rios, O., „Including students with disabilities in Learning Communities“, Psychology, Society, & Education, zvezek 2, št. 1, 2010, str. 1–11.
Pokaži več
