3.9. Begunci, migranti in Romi
Otroci iz prikrajšanih etničnih manjšin so nesorazmerno zastopani med manj uspešnimi v šoli in so bolj podvrženi tveganju zgodnje opustitve šolanja. Tudi družbeni in kulturni dejavniki, kot so jezikovne ovire, diskriminacija ali (predpostavljeno) majhen kulturni kapital, lahko pogosto botrujejo slabšemu učnemu uspehu. Zlasti migrantski in romski otroci so pogosto kulturno marginalizirani znotraj izobraževalnega sistema. Čeprav so primerjalni podatki skopi, razpoložljivi dokazi kažejo, da bodo učenci romskega izvora verjetneje opustili šolanje pred koncem srednješolskega izobraževanja oziroma se vanj sploh ne bodo vključili.
Shutterstock.com
Čeprav je treba podatke o učencih, rojenih v tujini, tolmačiti zelo previdno, saj so za nekatere države članice EU skopi, obstaja pri rojenih v tujini v povprečju dvakrat večja verjetnost, da bodo zgodaj zapustili sistem izobraževanja in usposabljanja v primerjavi z doma rojenimi posamezniki. Temu slabšemu položaju botruje predvsem socialno-ekonomski položaj, prav tako pomembne pa so tudi težave, ki so izrecno povezane z migracijami in statusom etničnih manjšin. Največ pozornosti potrebujejo učenci migranti, ki prispejo na sredini ali proti koncu obveznega šolanja.
Čeprav so lahko izobraževalne potrebe mladih učencev iz različnih etničnih manjšin ali skupin priseljencev drugačne in zelo odvisne od okoliščin, je zaradi večjega tveganja doseganja slabšega učnega uspeha in zgodnje opustitve šolanja, s katerima se soočajo, potrebna stalna in usmerjena podpora. Priporočljiv je celosten pristop z mešanico podpornih ukrepov, ki so povezani in prilagojeni posebnim potrebam ciljne populacije. Ti ukrepi morajo vključevati:
- akademsko podporo, da bi se učenci dlje šolali in bili v šoli uspešni. Podpora lahko vključuje začetno oceno predznanja in potreb; razporeditev v redne oddelke; spremljanje napredovanja učencev in možnih učnih težav; močno podporo v maternem jeziku učenca in učnem jeziku; mehanizme za podporo prehajanju med sprejemnimi in rednimi oddelki ter različnimi stopnjami izobraževanja itd.;
- družbeno in čustveno podporo, da bi na primer učenci premagali težave in izzive, povezane z njihovo izkušnjo migracije oziroma integracije, ali druge osebne težave;
- vključitev staršev in skupnosti:spodbujanje sodelovanja staršev prek prostovoljnih tutorjev na domu, ki lahko delujejo kot vez ter spodbujajo trdnejša partnerstva med domačim in šolskim okoljem; izmenjava dobre prakse med šolami glede boljšega vključevanja staršev in skupnosti ter zagotavljanje podrobnih informacij o šolskem sistemu in možnostih za učenje ter priznavanju in vključitvi virov znanja iz skupnosti;
- medkulturno izobraževanje: šolsko vzdušje, ki izraža pozitiven odnos do migrantskega in manjšinjskega kulturnega ozadja učencev ter olajšuje komunikacijo med učenci s pomočjo dvojezičnih koordinatorjev in medkulturnih svetovalcev.
Za mnoge učence z migrantskim ozadjem bo morda potrebna tudi ciljna jezikovna podpora.
Pogosto so imenovani kulturni posredniki (na področju različnosti), da bi vzpostavili vez med šolo in njihovimi migrantskimi ali romskimi skupnostmi ter zgradili zaupanje, razumevanje in tesnejši odnos med šolo in družinami učencev. To prispeva k motiviranju učencev glede njihovega izobraževanja in zagotovitvi ustrezne podpore staršev, šole in drugih lokalnih služb. Drugi dopolnilni modeli prehajajo od mediatorjev na pristop, ki v ospredje postavlja skupnost. Sodelovanje družine pri šolanju otrok je ključnega pomena, da učenje postane relevantnejše in da se zagotovi, da šole odgovarjajo za nudenje visokokakovostne, ustrezne in smiselne izobrazbe.
Več informacij:
Svet Evrope, The situation of Roma School Mediators and Assistants in Europe, Strasbourg: CE, Strasbourg, 2006.
Evropska komisija, Pregled izobraževanja in usposabljanja 2015, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.
Evropska komisija, Study on educational support for newly arrived migrant children, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2013.
Evropsko omrežje evropskih politik o izobraževanju otrok in mladih iz priseljeniških družin, SIRIUS, spletišče.
Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Education: The situation of Roma in 11 EU Member States, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2014.
OECD, Closing the Gap for Immigrant Students: Policy and Practice, OECD, Pariz, 2010.
OECD, Immigrant Students at School, Easing the Journey towards Integration, Pariz: OECD, Pariz, 2015.
SIRIUS, Reducing the risk that youth with a migrant background in Europe will leave school early, povzetek politike, 2015.
Dodatno branje:
Baysu, G., Phalet, K., in Brown, R., „Dual Identity as a Two-Edged Sword: Identity Threat and Minority School Performance“, Social Psychology Quarterly, zvezek 74, št. 2, 2011, str. 121–143, doi: 10.1177/0190272511407619.
Clycq, N., Nouwen, W., in Vandenbroucke, A., „Meritocracy, deficit thinking and the invisibility of the system: Discourses on educational success and failure“, British Educational Research Journal, zvezek 40, št. 5, 2013, str. 796–819, doi: 10.1002/berj.3109.
Crul, M., Schneider, J., in Lelie, F. (ur.), The European Second Generation Compared. Does the Integration Context Matter? (IMISCOE Research), Amsterdam: Amsterdam University Press, Amsterdam, 2012.
Larson, K. A., in Rumberger, R. W., „ALAS: Achievement for Latinos through academic success“, v H. Thorton (ur.), Staying in school: A technical report of three dropout prevention projects for middle school students with learning and emotional disabilities, University of Minnesota, Institute on Community Integration, Minneapolis, MN, 1995, str. 1–71.
Nouwen, W., in Clycq, N. (2016), „The Role of Teacher–Pupil Relations in Stereotype Threat Effects in Flemish Secondary Education“, Urban Education, članek v objavi, dostopen na spletu, doi:10.1177/0042085916646627.
