Učenci lahko prestajajo težka obdobja v svojem družbenem in/ali družinskem življenju oziroma doživijo negativne izkušnje v šoli, zaradi katerih skrenejo s poti. Ključnega pomena je, da se učne težave, socialne in čustvene stiske ali nezavzetost odkrijejo zgodaj, preden se začnejo kazati z odsotnostjo od pouka ali neprimernim vedenjem. Šole morajo skupaj z družino vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja in spremljanja. Učinkovito prepoznavanje in spremljanje se ne sme razumeti kot birokratski in disciplinski proces, v okviru katerega se zgolj evidentirajo primeri odsotnosti ali neprimernega vedenja, temveč bolj kot podporni sistem (sistem opozarjanja). Učenci morajo vedeti, da so pomembni in da se zanje skrbi.
Spremljanje prisotnosti pri pouku in učnega napredka ostaja bistvenega pomena, vendar je potreben tudi širši pogled na učenca in njegov poseben položaj. Zgodnje odkrivanje mora temeljiti na celovitem pogledu na posameznika, ki vključuje tudi družbene, družinske in čustvene dejavnike. Pozornost je treba nameniti tudi vplivu pomembnih življenjskih dogodkov (vključno s travmatičnimi dogodki) na osebni razvoj mladih.
Spremljanje pomeni vodenje stalne evidence številnih vidikov, vključno s socialnim in čustvenim dobrim počutjem, občutkom pripadnosti šoli, učnimi procesi, stopnjami dosežkov, prisotnostjo pri pouku, vedenjem in vsemi drugimi pomembnimi informacijami, povezanimi z učenci. Čeprav je te kognitivne in čustvene procese težje spremljati, lahko še bolj pravočasno pokažejo na zmanjševanje zavzetosti v šoli, tj. preden se ta izrazi z neupravičenim izostajanjem od pouka in neprimernim vedenjem. Vsega navedenega ni treba uradno evidentirati, vendar lahko koristi pri zaznavanju sprememb, ki bi lahko nakazovale dejavnike, ki bi učence verjetno ovirali pri njihovem razvoju in dosežkih v šoli. Učitelji in podporno osebje manj očitne kazalnike socialnih in čustvenih stisk najlažje prepoznajo, kadar imajo zaupljive in tople odnose s posameznimi učenci ter tesno sodelujejo z njihovimi družinami.
Uporabijo se lahko različne metode in načini, vendar je ključnega pomena, da prepoznavanju učencev s tveganjem sledi hitro in ciljno posredovanje. Tri ravni posredovanja so:
- univerzalna podpora – za vse učence,
- ciljna podpora – za skupine učencev s srednjimi stopnjami tveganja ali potreb in
- individualna podpora – intenzivno posredovanje ob kroničnih ali izjemno visokih stopnjah tveganja ali potreb.
Prepoznavanje znakov stiske bi moralo sprožiti takojšnje ukrepanje prek celovitega in k skupnosti usmerjenega podpornega okvira, kar bi učencem pomagalo premagati težave in nadaljevati izobraževalno pot. Posebnemu posredovanju se morata pridružiti pozorno spremljanje in ocenjevanje. Ta ocenjevanja morajo vključevati trde kazalnike, kot so število neupravičenih izostankov od pouka, ter tudi mehke kazalnike, kot so ankete o dobrem počutju učencev in občutku pripadnosti šoli.
Več informacij:
Evropska komisija, Early warning systems in Europe: practice, methods and lessons. Thematic Working Group on Early School Leaving, Bruselj, 2013.
Evropska komisija/EACEA/Eurydice/Cedefop,Tackling Early Leaving from Education and Training in Europe: Strategies, Policies and Measures, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2014.
Juhasz, J., Final report on Crocoos – Cross-sectoral cooperation focused solutions for the prevention of early school leaving project background research, razdelek II, Tempus Public Foundation, Budimpešta, 2015, str. 3–8.
Nouwen, W., Clycq, N., Braspenningx, M., in Timmerman, C., Cross-case Analyses of School-based Prevention and Intervention Measures, Project Paper 6, projekt RESl.eu, Centre for Migration and Intercultural Studies, University of Antwerp, 2016.
Dodatno branje:
Baker, D., in Jansen, J., „Using groups to reduce elementary school absenteeism“, Social Work in Education, zvezek 22, 2000, str. 46–53.
Gresham, F.M., Hunter, K.K., Corwin, E.P., in Fischer, A.J., „Screening, Assessment, Treatment, and Outcome Evaluation of Behavioral Difficulties in an RTI Model“, Exceptionality: A Special Education Journal, zvezek 21, št. 1, 2013, str. 19–33.
Lehr, C. A., Sinclair, M. F., in Christenson, S. L., „Addressing student engagement and truancy prevention during the elementary years: A replication study of the Check & Connect model“, Journal of Education for Students Placed At Risk, zvezek 9, št. 3, 2004, str. 279–301.
Licht, B. G., Gard, T., in Guardino, C., „Modifying school attendance of special education high school students“, Journal of Educational Research, zvezek 84, 1991, str. 368–373.
McCluskey, C. P., Bynum, T. S., in Patchin, J. W., „Reducing chronic absenteeism: An assessment of an early truancy initiative“, Crime & Delinquency, zvezek 50, št. 2, 2004, str. 214–234.
Reinke, W. M., Splett, J. D., Robeson, E. N., in Offutt, C. A., „Combining school and family interventions for the prevention and early intervention of disruptive behavior problems in children: a public health perspective“, Psychology in the Schools, zvezek 46, št. 1, 2009, str. 33–43.
Sutphen, R.D., Ford, J.P., in Flaherty, C., „Truancy interventions: A review of the research literature“, Research on Social Work Practice, zvezek 20, 2010, str. 161–171.
