3.1 Dobro počutje učencev
Vsešolski pristopi namenjajo pozornost splošnemu vzdušju v šoli. Varno in skrbno učno okolje podpira pozitivne odnose z učitelji, šolskim osebjem in učenci ter med njimi. Pomembni so na primer fizično okolje, ki je varno, prijazno in spodbudno, pa tudi šport in redne telesne dejavnosti za vse učence. Šole lahko vlagajo v obvladovanje konfliktov znotraj skupnih šolskih prostorov, da bi spodbudile kulturo dialoga in različnosti. Ti učni in vsebinski pogoji pomagajo ustvarjati pozitivno vzdušje in občutek pripadnosti za vse učence.
Shutterstock.com
Vsi učenci, zlasti pa tisti z učnimi težavami ali invalidni učenci oziroma tisti, ki so soočajo z osebnimi, socialnimi ali čustvenimi izzivi, potrebujejo lahek dostop do učiteljev in drugih strokovnjakov, ki jim lahko zagotavljajo podporo pri njihovem učnem in osebnem razvoju. S svetovanjem in mentorstvom se lahko učencem zagotovi karierna orientacija, kulturne in obšolske dejavnosti pa so pomembne za širitev njihovih socialnih in osebnih spretnosti.
Široka paleta podpornih in svetovalnih storitev, ki temeljijo na celovitem obravnavanju posameznika, lahko vključuje tudi socialne storitve in storitve, namenjene družinam. Pozornost je treba nameniti vplivu ključnih življenjskih dogodkov (vključno s travmatičnimi dogodki) na osebni razvoj mladih. To mora vključevati čustveno in psihološko podporo, ki jo je treba zagotoviti v šoli ali skupaj z lokalnimi organi in službami. Takšna podpora mora biti osredotočena na krepitev samozavesti, zaupanja in motivacije učencev, da lahko mladi bolj pozitivno razmišljajo o svoji prihodnosti. Pri zagotavljanju socialne in čustvene podpore so lahko učinkoviti tudi sovrstniki inštruktorji ali mentorji.
Učitelji in drugo šolsko osebje morajo imeti priložnosti za profesionalni razvoj, da bi lahko pomagali učencem, ki potrebujejo dodatno čustveno podporo. Poznati morajo komunikacijske kanale in imeti dostop do njih, da si lahko izmenjujejo osebne informacije o učencih in pridobijo dostop do dodatne podpore zanje. Podpirati je treba tudi čustveno dobro počutje osebja.
Raziskave in vrednotenja vzdušja v šoli je treba uporabljati načrtno in sistematično, vključevati pa morajo vse osebje in učence v šoli. Učenci bi morali biti vključeni v analize in načrtovanje.
Šole morajo imeti vzpostavljene tudi strategije proti ustrahovanju. Te strategije bi morale obravnavati vse oblike ustrahovanja, vključno s kibernetskim nadlegovanjem, da bi zagotovili varno okolje in učinkovit odziv na kršitve otrokovih pravic. Na voljo so obširne raziskave o učinkovitih metodah spopadanja z ustrahovanjem in viktimizacijo v šolah. Hkrati bi morali ukrepi za boj proti poniževalnemu ravnanju in ustrahovanju temeljiti na šoli lastnih okoliščinah.
Ta ocena ukrepov za preprečevanje in odpravo ustrahovanja temelji na kvalitativnih in kvantitativnih podatkih iz 39 šol. Spremljanih je bilo osem programov za preprečevanje ustrahovanja: metoda Farsta, Friends, Lions Quest, program Olweus, SET (socialno in čustveno usposabljanje), School Comet, School Mediation in Second Step.
Nobena od šol ni uporabljala samo enega programa, temveč kombinacijo ukrepov in programov. Ugotovljeno je bilo, da imajo različni ukrepi različne učinke za fante in dekleta ter socialno ali telesno ustrahovanje. Niti en program sam ni imel zelo velikega pozitivnega učinka. Šole so bile namreč uspešnejše, kadar so zavzele sistematičen pristop s kombinacijo ukrepov. Rezultat ocene je poročilo o izkušnjah šol z različnimi programi in obsegu, v katerem so ti prispevali k zmanjšanju ustrahovanja.
Swedish National Agency for Education, Evaluation of anti-bullying methods (2011)
Več informacij:
- evropski forum za otrokove pravice, The Role of Child Protection Systems in Protecting Children from Bullying and Cyberbullying, Bruselj, 17. in 18. december 2013.
Farrington, D.P., in Ttofi, M., School-Based Programs to Reduce Bullying and Victimization: A Systematic Review, The Campbell Collaboration, Oslo, 2010.
Nouwen, W., Clycq, N., Braspenningx, M., in Timmerman, C., Cross-case Analyses of School-based Prevention and Intervention Measures, Project Paper 6, projekt RESl.eu, Centre for Migration and Intercultural Studies, University of Antwerp, 2016.
Swedish National Agency for Education, Evaluation of anti-bullying methods, Report 353, Skolverket, Stockholm, 2011.
UNICEF, spletišče Rights Respecting Schools Award.
Dodatno branje:
Anderson, A. R., Christenson, S. L., Sinclair, M. F., in Lehr, C. A., „Check and Connect: The importance of relationships for promoting engagement with school“, Journal of School Psychology, zvezek 42, 2004, str. 95–113.
Downes, P., „The neglected shadow: Some European perspectives on emotional supports for early school leaving prevention“, International Journal of Emotional Education, zvezek 3, št. 2, 2011, str. 3–39.
Gresham, F. M., „Evidence-based social skills interventions: Empirical foundations for instructional approaches“, v Shinn, M.R., in Walker, H.M. (ur.), Interventions for achievement and behavior problems in a three-tier model including RTI., National Association of School Psychologists, Bethesda, MD, 2010, str. 337–362.
Scheel, M., Madabhushi, S., in Backhaus, A., „The academic motivation of at-risk students in a counseling prevention programme“, The Counseling Psychologist, zvezek 37, 2009, str. 1147–1178.
Sinclair, M. F., Christenson, S. L., in Thurlow, M. L., „Promoting school completion of urban secondary youth with emotional or behavioral disabilities“, Exceptional Children, zvezek 71, št. 4, 2005, str. 465–482.
Skinner, E.A., in Pitzer, J.R., „Developmental Dynamics of Student Engagement, Coping, and Everyday Resilience“, v Christenson, S.L., Reschly, A.L., in Wylie, C. (ur.),
Handbook of Research on Student Engagement, New York, Springer, 2012, str. 21–44.
White, S. W., in Kelly, F. D., „The school counselor’s role in school dropout prevention“, Journal of Counseling & Development, zvezek 88, 2010, str. 227–235.
