2.1 Spretnosti in kompetence učiteljev
Vloga učitelja se širi in postaja vedno zahtevnejša. Od učiteljev se pričakuje, da bodo uporabljali številne metode, orodja in pristope ter jih prilagodili potrebam učencev. Imeti morajo tudi kompetence in spretnosti, potrebne za ustvarjanje pozitivnega okolja v razredu in za sodelovanje z drugimi deležniki znotraj in zunaj šole pri zagotavljanju pravočasne podpore učencem.
Shutterstock.com
Obstaja nekaj posebnih novih spretnosti in kompetenc, ki naj bi jih učitelji usvojili ali izboljšali:
- Učitelji morajo imeti pozitiven odnos do koristi, ki jih prinaša raznolikost učencev v njihovih razredih. Omogočena jim mora biti izbira med različnimi tehnikami poučevanja in strategijami dejavnega učenja (vključno s poučevanjem na podlagi zastavljanja vprašanj in projektnim poučevanjem, sodelovalnim učenjem itd.), da lahko učinkovito delajo z raznoliko skupino učencev, ki imajo, čeprav so v istem učnem okolju, različne potrebe in želje glede učenja, ter učenje prilagajajo takšni skupini.
- Učitelji morajo biti seznanjeni z najnovejšimi raziskavami in dobrimi praksami, ki temeljijo na dokazih, na področjih, ki so pomembna za njihovo delo. Učitelji, ki se učijo vse življenje, tudi poklicne izzive obravnavajo kot del svojega procesa učenja. Pridobivajo tudi znanje in informacije, ki jih lahko delijo z drugimi učitelji in v vsakodnevni praksi.
- Učitelji morajo v poučevanje in učenje vključiti metode formativnega ocenjevanja, da učencem zagotovijo povratne informacije in podpirajo napredek pri doseganju ciljev učenja.
- Učitelji potrebujejo kompetence za prepoznavanje dejavnikov tveganja za zgodnje opuščanje šolanja, ki lahko vključujejo neugodno vzdušje v šoli in razredu, slabe odnose med učitelji in učenci, negativen vpliv sošolcev, neupravičeno izostajanje od pouka, bolezen, težave pri učenju itd. Poleg tega bi morali učitelji imeti tudi celovito znanje o različnih učinkovitih ukrepih za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja.
- Učitelji morajo biti sposobni učinkovitega sporazumevanja ter vzpostavitve tesnih in pozitivnih odnosov z učenci iz vseh okolij, ki temeljijo na zaupanju. Morajo biti sposobni uporabiti ustrezne strategije za upravljanje razredov ter tehnike za reševanje sporov in preprečevanje ustrahovanja ter imeti strokovno znanje na področju medosebnih kompetenc za spodbujanje pozitivnega vzdušja v šoli in razredu.
- Učitelji, ki imajo pozitiven odnos ter sposobnost opravljanja dela v multidisciplinarnih strokovnih skupinah in poklicnih skupnostih, soustvarjajo pristope k poučevanju in učenju, delujejo na področju preprečevanja procesov zgodnjega opuščanja šolanja, pri čemer je manj verjetno, da se počutijo osamljene. Vodstveni delavci šole morajo imeti ključno vlogo pri zagotavljanju proračuna, časa in prostora za podporo strokovnim skupnostim, šolskim razvojnim projektom in stalnemu profesionalnemu razvoju.
- Učitelje je treba spodbujati in podpirati, da v razredu in drugod vodijo ter delujejo kot nosilci sprememb in mentorji. Vodstvo učiteljev je mogoče opisati kot skupno prizadevanje, v okviru katerega učitelji soustvarjajo strokovno znanje in spodbujajo profesionalni razvoj, da izboljšajo svoje izobraževalne prakse in prakse drugih učiteljev ter vzdušje v šoli. Njihov glavni cilj je izboljšati stopnjo zadržanja učencev v izobraževalnem sistemu in njihovo uspešnost.
- Učitelji bi morali biti sposobni učinkovite komunikacije ter sodelovanja s starši in njihovega vključevanja v učenje in razvoj otrok.
- Učitelji bi morali biti kompetentni, voljni in ustvarjalni pri vključevanju zunanjih partnerjev, vključno z lokalnimi delodajalci.
- Učitelji morajo imeti znanje in biti ozaveščeni o kognitivnem, socialnem in vedenjskem razvoju učencev (npr. dobrem počutju).
Več informacij:
Delovni dokument služb Komisije, 374, Supporting the teaching professions, Evropska komisija, Bruselj, 2012.
Evropska komisija, Strengthening teaching in Europe: New evidence from teachers compiled by Eurydice and CRELL, June 2015, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
Dodatno branje:
Carneiro, R., Looney, J., in Vincent-Lancrin, S., „Learning from the Past, Looking to the Future: Issues and agendas in education“, European Journal of Education, zvezek 50, št. 4, str. 524–535, doi: 10.1111/ejed.12158.
Day, L., Percy-Smith, B., Ruxton, S., McKenna, K., Redgrave, K., Ronicle, J., in Young, T., Evaluation of legislation, policy and practice of child participation in the EU:Research summary, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
Donaldson, G., „Teacher Education and Curriculum Change in Scotland“, European Journal of Education, zvezek 49, št. 2, 2014, str. 178–191, doi: 10.1111/ejed.12077.
Downes, P., „Developing a Framework and Agenda for Students’ Voices in the School System across Europe: From Diametric to Concentric Relational Spaces for Early School Leaving Prevention“, European Journal of Education, zvezek 48, št. 3, 2013, str. 346–362, doi./10.1111/ejed.12035.
Downes, P., Towards a Differentiated, Holistic and Systemic Approach to Parental Involvement in Europe for Early School Leaving Prevention, Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj, program Urbact, Pariz, 2014.
Svet EU, Sklepi Sveta o zmanjšanju osipa in spodbujanju šolskega uspeha, Svet Evropske unije, Bruselj, 2015.
Evropska komisija, Supporting teacher competence development for better learning outcomes, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2013.
Evropska komisija, Education and Training Monitor 2015, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
Evropska komisija, Šolska politika: Celosten pristop do izobraževanja k zmanjševanju osipa, Izobraževanje in usposabljanje 2020, Evropska komisija, Bruselj, 2015.
Evropska komisija/EACEA/Eurydice, The Teaching Profession in Europe: Practices, Perceptions and Policies, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
IBE-UNESCO, Reaching Out to All Learners: a Resource Pack for Supporting Inclusive Education, Training Tools for Curriculum Development, Mednarodni urad za izobraževanje, Ženeva, 2016.
Isac, M. M., Araújo, L., Dinis da Costa, P., Soto Calvo, E., in Albergaria-Almeida, P., Teaching practices in primary and secondary schools in Europe: Insights from large-scale assessments in education, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
Nairz-Wirth, E., Feldmann, K., in Diexer, B., Handlungsempfehlungen für Lehrende, Schulleitung und Eltern zur erfolgreichen Prävention von Schulabsentismus und Schulabbruch. Aufbruch zu einer neuen Schulkultur, Vienna University of Economics and Business, Dunaj, 2012.
Nairz-Wirth, E., Feldmann, K., in Wendebourg, E., Professionalisierung von Lehrerinnen und Lehrern im Bereich der Prävention und Intervention von Schul- und Ausbildungsabbruch, Vienna University of Economics and Business, Dunaj, 2012.
Nouwen, W., Clycq, N., Braspenningx, M., in Timmerman, C., Cross-case Analyses of School-based Prevention and Intervention Measures, Project Paper 6, projekt RESl.eu, Centre for Migration and Intercultural Studies, University of Antwerp, 2016.
OECD, TALIS 2013 Results: An International Perspective on Teaching and Learning, OECD, Pariz, 2014.
Ryan, L., in Lörinc, M., „Interrogating early school leaving, youth unemployment and NEETs: Understanding local contexts in two English regions“, Educação, Sociedade & Culturas, zvezek 45, 2015, str. 33–54.
Sachs, J., „Teacher professionalism: Why are we still talking about it?“, Teachers and Teaching, zvezek 22, št. 4, 2015, str. 413–425, doi: 10.1080/13540602.2015.1082732.
Schleicher, A., Schools for 21st-Century Learners: Strong Leaders, Confident Teachers, Innovative Approaches, OECD, Pariz, 2015.
Valenčič Zuljan, M., in Marentič Požarnik, B., „Induction and Early-career Support of Teachers in Europe“, European Journal of Education, zvezek 49, št. 2, 2014, str. 192–205, doi: 10.1111/ejed.12080.
