Išči po vseh virih

NESET – mreža strokovnjakov za socialne vidike izobraževanja in usposabljanja objavlja poročila za oblikovalce politik in strokovnjake, ki se zanimajo za spodbujanje enakosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju v Evropski uniji. Namen tega dokumenta je proučiti strategije za ustanovitev centrov za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na skupnosti, v državah članicah EU. Obravnava dokaze in raziskave o koristih in prednostih ustanovitve takih centrov ter ovire in težave, ki ovirajo njihovo ustanovitev in učinkovitost. V poročilu je ugotovljeno, da lahko centri za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na skupnosti, hkrati omogočajo doseganje različnih ključnih ciljev vseživljenjskega učenja, kot so aktivno državljanstvo, socialna kohezija/vključenost, osebna in družbena izpolnitev, medkulturni dialog in poti zaposlovanja.

Izobraževanje v družini je eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. Izobraževanje kot dejavnik družbene vključenosti in povezanosti (Evropska komisija, šesti okvirni program, 2006–2011).

Ciljne skupine kvot so pripadniki etničnih skupnosti, ki nimajo dostopa do visokošolskega izobraževanja v svojem jeziku. Ukrep se nanaša na vpis študentov v visokošolsko izobraževanje. Kvote so opredeljene v skladu z zakonom o študentskem standardu iz leta 2013, vendar vlada vsako leto določi delež kvot. Običajno predstavljajo 10 % skupnega števila dodiplomskih študentov, vpisanih na vse javne fakultete. Štipendije v visokošolskem izobraževanju so usmerjene v več kategorij: 50 % za študente iz socialno ranljivega okolja, 30 % za študente z najboljšimi učnimi dosežki, 20 % pa za študente, ki se vpišejo v študijske programe velikega pomena za družbeni razvoj (npr. elektrotehnika, strojništvo, biotehnika, medicina, matematika in naravoslovje). Od študijskega leta 2015/2016 so romski učenci vključeni kot posebna ciljna skupina, upravičena do štipendij. Romi so edina izjema na podlagi etnične pripadnosti. Štipendije za romske študente so bile prvič uvedene v študijskem letu 2016/2017.

Večja mobilnost in spreminjajoči se vzorci migracij močno vplivajo na izobraževalne sisteme po vsem svetu. Že nekaj časa je jasno, da je treba vse ravni šolske delovne sile usposobiti za učinkovito delo z otroki, ki ne poznajo jezika države gostiteljice. Vendar podporo potrebujejo ne le otroci, ki so se na novo priselili v državo gostiteljico, ampak tudi dvojezični učenci. Odraščanje in življenje v družini, kjer se govori več jezikov, vplivata na jezikovno zmožnost posameznika in njegov način učenja. Dvojezični učenci imajo zato posebne potrebe, zlasti pa potrebujejo posebne vire za učenje. Ti viri so temelj njihovega razvoja in učenja.

Namen tega dokumenta je preučiti dokaze glede možnosti, da bi imele multidisciplinarne in interdisciplinarne skupine ključno vlogo pri preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja. V okviru priprave strategije za take multi- in interdisciplinarne skupine je pomemben poudarek na potrebnih in podpornih pogojih za njihovo učinkovitost, ne pa na deterministični predpostavki o njihovi neizogibni učinkovitosti. V poročilu je poudarjena potreba po zagotovitvi trdnih strateških smernic ekipam o pomembnih vprašanjih, ki jih bodo te obravnavale, kot so podpora duševnemu zdravju, alternative začasni izključitvi, terensko delo z marginaliziranimi družinami, reševanje konfliktov z učitelji in veščine usposabljanja na področju raznolikosti, spretnosti za preprečevanje ustrahovanja, spodbujanje pozitivnega vzdušja v šolah, ukvarjanje s starševskimi veščinami in osredotočenost na razvoj otrokovega jezika itd.

„Dialoška literarna srečanja“ so eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. Namenjena so izboljšanju izobraževanja otrok in mladine v različnih okoliščinah po svetu. So dialoška bralna dejavnost, ki temelji na dveh načelih: branju klasičnih literarnih del (kot so Romeo in Julija, Odiseja, Don Kihot) ter izmenjavi pomenov, razlag in razmišljanj z metodologijo dialoškega učenja. Vključujejo lahko otroke in njihove družinske člane. Z naslednjim primerom so predstavljena dialoška literarna srečanja in rezultati njihovega izvajanja.

„Interaktivne skupine“ so eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. V okviru projekta INCLUD-ED so se analizirale izobraževalne strategije, ki prispevajo k odpravljanju neenakosti in spodbujajo družbeno povezanost, in strategije, katerih rezultat je družbena izključenost, pri čemer je bil poudarek zlasti na ranljivih in marginaliziranih skupinah. Interaktivne skupine se namenjene izboljšanju izobraževanja otrok in mladine v različnih okoliščinah. Pri tem ukrepu se učenci v razredu razdelijo v majhne heterogene skupine, vsaki skupini pa je na voljo pomoč odrasle osebe. Skupine štirih ali petih učencev so sestavljene tako, da se raven sposobnosti, spol, kultura, jezik in etnična pripadnost sodelujočih učencev čim bolj razlikujejo. Z naslednjim primerom so predstavljene interaktivne skupine in rezultati njihovega izvajanja.

V tej monografiji so analizirani in opisani uspešni izobraževalni ukrepi, ki so posebej usmerjeni v ranljive skupine. Predloženi so konkretni podatki, iz katerih je razvidna šolska uspešnost, ter pričevanja otrok, staršev in učiteljev o vplivu/učinku te uspešnosti. Vsebuje tudi analizo povezave med učnim uspehom teh otrok in njihovo vključenostjo v različna družbena področja ali izključenostjo iz njih. Monografija vključuje ukrepe za uspeh, opredeljene v okviru projekta INCLUD-ED, pri čemer zagotavlja tako primerjalne podatke kot trdno teoretično ozadje in razvoj. Med primeri teh ukrepov so interaktivne skupine, podaljšanje časa učenja, skupine za domače naloge, knjižnice, kjer zagotavljajo učno pomoč, sodelovanje družine in skupnosti pri izobraževanju, izobraževanje v družini ali dialoška literarna srečanja. Vsi ti ukrepi so opredeljeni kot uspešni izobraževalni ukrepi, kar pomeni, da vodijo k učinkovitosti in pravičnosti. Vključena in obravnavana so tudi priporočila za politiko in prakso.

Namen tega poročila je zagotoviti informacije in usmerjati kratko- in srednjeročno strateško načrtovanje desetih mestnih občin, ki sodelujejo v projektu Urbact – PREVENT, ter vseh drugih občin, lokalnih organov in šol po vsej Evropi glede vključevanja staršev v izobraževanje zaradi preprečevanja zgodnjega opuščanja šolanja. Ta pregled temelji na analizi dokumentov Evropske komisije in Sveta o zgodnjem opuščanju šolanja in socialni vključenosti, dialogu in stalnem postopku posvetovanja z desetimi občinami, ki sodelujejo v projektu Urbact – PREVENT, ter proučuje mednarodne raziskave, ki se nanašajo na to področje. Projekt PREVENT se financira iz evropskega programa Urbact.