Išči po vseh virih

NESET – mreža strokovnjakov za socialne vidike izobraževanja in usposabljanja objavlja poročila za oblikovalce politik in strokovnjake, ki se zanimajo za spodbujanje enakosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju v Evropski uniji. Namen tega dokumenta je proučiti strategije za ustanovitev centrov za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na skupnosti, v državah članicah EU. Obravnava dokaze in raziskave o koristih in prednostih ustanovitve takih centrov ter ovire in težave, ki ovirajo njihovo ustanovitev in učinkovitost. V poročilu je ugotovljeno, da lahko centri za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na skupnosti, hkrati omogočajo doseganje različnih ključnih ciljev vseživljenjskega učenja, kot so aktivno državljanstvo, socialna kohezija/vključenost, osebna in družbena izpolnitev, medkulturni dialog in poti zaposlovanja.

Izobraževanje v družini je eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. Izobraževanje kot dejavnik družbene vključenosti in povezanosti (Evropska komisija, šesti okvirni program, 2006–2011).

Večja mobilnost in spreminjajoči se vzorci migracij močno vplivajo na izobraževalne sisteme po vsem svetu. Že nekaj časa je jasno, da je treba vse ravni šolske delovne sile usposobiti za učinkovito delo z otroki, ki ne poznajo jezika države gostiteljice. Vendar podporo potrebujejo ne le otroci, ki so se na novo priselili v državo gostiteljico, ampak tudi dvojezični učenci. Odraščanje in življenje v družini, kjer se govori več jezikov, vplivata na jezikovno zmožnost posameznika in njegov način učenja. Dvojezični učenci imajo zato posebne potrebe, zlasti pa potrebujejo posebne vire za učenje. Ti viri so temelj njihovega razvoja in učenja.

Namen tega dokumenta je preučiti dokaze glede možnosti, da bi imele multidisciplinarne in interdisciplinarne skupine ključno vlogo pri preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja. V okviru priprave strategije za take multi- in interdisciplinarne skupine je pomemben poudarek na potrebnih in podpornih pogojih za njihovo učinkovitost, ne pa na deterministični predpostavki o njihovi neizogibni učinkovitosti. V poročilu je poudarjena potreba po zagotovitvi trdnih strateških smernic ekipam o pomembnih vprašanjih, ki jih bodo te obravnavale, kot so podpora duševnemu zdravju, alternative začasni izključitvi, terensko delo z marginaliziranimi družinami, reševanje konfliktov z učitelji in veščine usposabljanja na področju raznolikosti, spretnosti za preprečevanje ustrahovanja, spodbujanje pozitivnega vzdušja v šolah, ukvarjanje s starševskimi veščinami in osredotočenost na razvoj otrokovega jezika itd.

Ključni namen programa VEIK je okrepiti ključne kompetence učencev z vzpostavitvijo mreže sodelovanja med učenci, starši, učitelji in nevladnimi organizacijami.

„Dialoška literarna srečanja“ so eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. Namenjena so izboljšanju izobraževanja otrok in mladine v različnih okoliščinah po svetu. So dialoška bralna dejavnost, ki temelji na dveh načelih: branju klasičnih literarnih del (kot so Romeo in Julija, Odiseja, Don Kihot) ter izmenjavi pomenov, razlag in razmišljanj z metodologijo dialoškega učenja. Vključujejo lahko otroke in njihove družinske člane. Z naslednjim primerom so predstavljena dialoška literarna srečanja in rezultati njihovega izvajanja.

„Interaktivne skupine“ so eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. V okviru projekta INCLUD-ED so se analizirale izobraževalne strategije, ki prispevajo k odpravljanju neenakosti in spodbujajo družbeno povezanost, in strategije, katerih rezultat je družbena izključenost, pri čemer je bil poudarek zlasti na ranljivih in marginaliziranih skupinah. Interaktivne skupine se namenjene izboljšanju izobraževanja otrok in mladine v različnih okoliščinah. Pri tem ukrepu se učenci v razredu razdelijo v majhne heterogene skupine, vsaki skupini pa je na voljo pomoč odrasle osebe. Skupine štirih ali petih učencev so sestavljene tako, da se raven sposobnosti, spol, kultura, jezik in etnična pripadnost sodelujočih učencev čim bolj razlikujejo. Z naslednjim primerom so predstavljene interaktivne skupine in rezultati njihovega izvajanja.

V tej monografiji so analizirani in opisani uspešni izobraževalni ukrepi, ki so posebej usmerjeni v ranljive skupine. Predloženi so konkretni podatki, iz katerih je razvidna šolska uspešnost, ter pričevanja otrok, staršev in učiteljev o vplivu/učinku te uspešnosti. Vsebuje tudi analizo povezave med učnim uspehom teh otrok in njihovo vključenostjo v različna družbena področja ali izključenostjo iz njih. Monografija vključuje ukrepe za uspeh, opredeljene v okviru projekta INCLUD-ED, pri čemer zagotavlja tako primerjalne podatke kot trdno teoretično ozadje in razvoj. Med primeri teh ukrepov so interaktivne skupine, podaljšanje časa učenja, skupine za domače naloge, knjižnice, kjer zagotavljajo učno pomoč, sodelovanje družine in skupnosti pri izobraževanju, izobraževanje v družini ali dialoška literarna srečanja. Vsi ti ukrepi so opredeljeni kot uspešni izobraževalni ukrepi, kar pomeni, da vodijo k učinkovitosti in pravičnosti. Vključena in obravnavana so tudi priporočila za politiko in prakso.

This intervention is an educational approach aiming at holistic pupils’ development, aimed at nurturing both cognitive and non-cognitive competences, and bring education closer to the real life context, creating space for children with different capabilities to discover themselves and experience success. The intervention has been developed in Salduves pro-gymnasium (primary and lower-secondary school) in Šiauliai, Lithuania and has been gradually implemented and embedded into school culture starting from 2008, when the new school leader came to school.

The intervention includes (among others):

• Individual Achievement Tracking (AIT) system, aimed at helping every pupil identify learning difficulties at an early stage and improve their academic, but also social, development, through constant mentoring and multi-level monitoring;
• Social competence development system, focusing on engagement of students into social activities and continuous self-reflection and assessment of the results of these activities for pupils’ and for the community around them;
• Educational projects with social partners, the goal of which is to nurture pupils’ non-cognitive competences through learning in alternative environments (e.g., galleries, university labs, etc.).