Išči po vseh virih

NESET – mreža strokovnjakov za socialne vidike izobraževanja in usposabljanja objavlja poročila za oblikovalce politik in strokovnjake, ki se zanimajo za spodbujanje enakosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju v Evropski uniji. Namen tega dokumenta je proučiti strategije za ustanovitev centrov za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na skupnosti, v državah članicah EU. Obravnava dokaze in raziskave o koristih in prednostih ustanovitve takih centrov ter ovire in težave, ki ovirajo njihovo ustanovitev in učinkovitost. V poročilu je ugotovljeno, da lahko centri za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na skupnosti, hkrati omogočajo doseganje različnih ključnih ciljev vseživljenjskega učenja, kot so aktivno državljanstvo, socialna kohezija/vključenost, osebna in družbena izpolnitev, medkulturni dialog in poti zaposlovanja.

Izobraževanje v družini je eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. Izobraževanje kot dejavnik družbene vključenosti in povezanosti (Evropska komisija, šesti okvirni program, 2006–2011).

In the school year 2015/16 the Schulzentrum Ybbs (a school center consisting of three vocational upper secondary schools) introduced a concept called IndY, which involves that 20% of the teaching time is intended for individualized learning. IndY aims at improving students’ expertise, motivation, self-responsibility, self-management, collaborative skills, emotional intelligence and learning methods.

Nedvomno je v številnih primerih izostajanja od pouka in zgodnje opustitve šolanja potrebno zdravstveno, psihološko, socialno, izobraževalno in pravno posredovanje, vendar raziskave tudi jasno kažejo, da imajo lahko v vseh primerih odločilen vpliv šole in učitelji. Ta dokument vsebuje kontrolni seznam za samoocenjevanje šol, 59 podrobnih priporočil za izboljšanje prisotnosti pri pouku, sodelovanja učencev in šolske kulture, pa tudi predloge dogovorov o vedenju ter primere vprašalnikov za učitelje in starše. Priporočeni ukrepi so usmerjeni zlasti v ciljno skupino učiteljev, ravnateljev in staršev. Dokument je prevod priročnika, ki so ga pripravili Erna Nairz-Wirth, Klaus Feldmann in Barbara Diexer (2012): Handlungsempfehlungen für Lehrende, Schulleitung und Eltern zur erfolgreichen Prävention von Schulabsentismus und Schulabbruch.

The project focuses on the role of school leadership in actively structuring the educational process for learning and equity.

The project builds on the achievements of the Comenius Network “European Policy Network on School Leadership (EPNoSL, 2011-2014)”.

The project involved two intense job shadowing activities in Vienna and Berlin. Good practice and obstacles were identified though feedback forms, and solidified in collaborative analysis and evaluation.

Tools to support leadership action were developed and tested by the two school principals in everyday school life, and analysed through questionnaires/surveys and subsequently evaluated and summed up in bilateral groups.

The film produced by the partners can be found here:

https://youtu.be/UJR9Opwg4QM

The learning hub was implemented at the TGM (an upper-level secondary technical college) as a school experiment in the school year 2016/17. It has been implemented in the school’s Information Technology (IT) Department in two of the four classes in the first year (i.e. grade 9).

In the learning hub students study self-regulated 20 hours per week. Of these 20 hours, 9 hours relate to general education subjects (German, English and Mathematics) and 11 hours involve vocational education subjects (Software Engineering, Systems Engineering, Media Technology, Network Technology). The other 6 school subjects (Geography, History and Political Education, Natural Sciences, Religion, Sports, Computer Workshop), which encompass 13 hours per week, are still taught by using traditional methods of teaching.

Večja mobilnost in spreminjajoči se vzorci migracij močno vplivajo na izobraževalne sisteme po vsem svetu. Že nekaj časa je jasno, da je treba vse ravni šolske delovne sile usposobiti za učinkovito delo z otroki, ki ne poznajo jezika države gostiteljice. Vendar podporo potrebujejo ne le otroci, ki so se na novo priselili v državo gostiteljico, ampak tudi dvojezični učenci. Odraščanje in življenje v družini, kjer se govori več jezikov, vplivata na jezikovno zmožnost posameznika in njegov način učenja. Dvojezični učenci imajo zato posebne potrebe, zlasti pa potrebujejo posebne vire za učenje. Ti viri so temelj njihovega razvoja in učenja.

Namen tega dokumenta je preučiti dokaze glede možnosti, da bi imele multidisciplinarne in interdisciplinarne skupine ključno vlogo pri preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja. V okviru priprave strategije za take multi- in interdisciplinarne skupine je pomemben poudarek na potrebnih in podpornih pogojih za njihovo učinkovitost, ne pa na deterministični predpostavki o njihovi neizogibni učinkovitosti. V poročilu je poudarjena potreba po zagotovitvi trdnih strateških smernic ekipam o pomembnih vprašanjih, ki jih bodo te obravnavale, kot so podpora duševnemu zdravju, alternative začasni izključitvi, terensko delo z marginaliziranimi družinami, reševanje konfliktov z učitelji in veščine usposabljanja na področju raznolikosti, spretnosti za preprečevanje ustrahovanja, spodbujanje pozitivnega vzdušja v šolah, ukvarjanje s starševskimi veščinami in osredotočenost na razvoj otrokovega jezika itd.

„Dialoška literarna srečanja“ so eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. Namenjena so izboljšanju izobraževanja otrok in mladine v različnih okoliščinah po svetu. So dialoška bralna dejavnost, ki temelji na dveh načelih: branju klasičnih literarnih del (kot so Romeo in Julija, Odiseja, Don Kihot) ter izmenjavi pomenov, razlag in razmišljanj z metodologijo dialoškega učenja. Vključujejo lahko otroke in njihove družinske člane. Z naslednjim primerom so predstavljena dialoška literarna srečanja in rezultati njihovega izvajanja.