Išči po vseh virih

NESET – mreža strokovnjakov za socialne vidike izobraževanja in usposabljanja objavlja poročila za oblikovalce politik in strokovnjake, ki se zanimajo za spodbujanje enakosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju v Evropski uniji. Namen tega dokumenta je proučiti strategije za ustanovitev centrov za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na skupnosti, v državah članicah EU. Obravnava dokaze in raziskave o koristih in prednostih ustanovitve takih centrov ter ovire in težave, ki ovirajo njihovo ustanovitev in učinkovitost. V poročilu je ugotovljeno, da lahko centri za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na skupnosti, hkrati omogočajo doseganje različnih ključnih ciljev vseživljenjskega učenja, kot so aktivno državljanstvo, socialna kohezija/vključenost, osebna in družbena izpolnitev, medkulturni dialog in poti zaposlovanja.

The Danish Production schools were created in the 1980s with the aim of combating youth unemployment. Production Schools offer alternative education opportunities to improve labour market integration. The fundamental aim of this type of school is to create a practical learning environment to support young people to complete and earn qualifications in general and vocational upper secondary education and/or maintain a job. The students are offered the opportunity to develop professional, social and personal skills through counselling, participation in practical work experience and production in different workshops ranging from areas such as metalwork, carpentry and textile work in theatre, media and music-based workshops. The focus is on social, personal and physical skills which are complemented by more formal knowledge and skills. Learning processes are organised through workshops and classroom teaching, but every young person is free to organise an individual course where they may challenge themselves and build their confidence.
The most significant challenge for production schools is to prepare and motivate “non-academic” students for the ordinary school system. The last legislative change in 2006focused the aims of Production Schools so that its most important task has been to build a bridge to vocational education and training through relevant practical and academic qualifications. In 2009, there were over 6,000 students in production schools. The student capacity at each school can vary from 20-25 to over 200. Generally speaking the schools are small, with half of the schools accepting fewer than 50 students. Today there are 78 Production Schools in Denmark.

Ta projekt je namenjen podpori razvoju socialno-čustvenih učnih spretnosti otrok, starih 11 do 14 let, in spodbujanju vzajemne podpore za reševanje in omejevanje ustrahovanja. Programi za socialno-čustvene učne spretnosti izboljšujejo učenčeve socialne, čustvene in akademske spretnosti, ki vključujejo bolj prosocialno vedenje, pozitiven odnos do samega sebe in do drugih ter nižje stopnje čustvene stiske. Sistemi vzajemne podpore zmanjšujejo negativni učinek ustrahovanja na žrtve, za katere postane prijavljanje ustrahovanja bolj sprejemljivo. Projekt se ravna po vsešolskem pristopu, ki vključuje mlade, osebje, starše in širšo skupnost. Zato ta program pomeni odstopanje od dvodimenzionalnega pogleda na ustrahovanje kot odnos med žrtvijo in ustrahovalcem. Preučuje namreč socialno in skupinsko dinamiko v šolskem okolju ali okolju, v katerem otroci preživljajo prosti čas, ter obravnava vrsto dejavnikov, ki prispevajo k ustrahovanju. Mreža ENABLE je usposobila skupino ambasadorjev v vsaki sodelujoči državi, ki dajejo informacije in navodila šolam ali organizacijam, ki želijo izvajati program.

Izobraževanje v družini je eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. Izobraževanje kot dejavnik družbene vključenosti in povezanosti (Evropska komisija, šesti okvirni program, 2006–2011).

Namen projekta „Izboljšanje odpornosti učiteljev v Evropi“ (ENTREE) je mladim evropskim učiteljem omogočiti, da izboljšajo svojo odpornost ob vse večjih zahtevah hitro spreminjajočih se šolskih razmer. Izvajati se je začel leta 2014, ponuja pa različne možnosti za učenje in orodja za učitelje, tako na spletu kot osebno. Podpira ga skupina mednarodnih strokovnjakov iz petih evropskih držav (Češke, Nemčije, Irske, Malte in Portugalske) ter Avstralije. V okviru projekta ENTREE je odpornost učiteljev opredeljena kot „proces, sposobnost ali rezultat pozitivnega prilagajanja ter stalne poklicne zaveze in rasti v zahtevnih razmerah“. Učitelji so deležni pomoči pri uporabi osebnih, strokovnih in družbenih virov, „okrevanju“ ter poklicnem in osebnem razvoju, pomaga pa se jim tudi, da občutijo zadovoljstvo na delovnem mestu, pozitivno samozaupanje, osebno dobro počutje in stalno zavezanost poklicu.

Večja mobilnost in spreminjajoči se vzorci migracij močno vplivajo na izobraževalne sisteme po vsem svetu. Že nekaj časa je jasno, da je treba vse ravni šolske delovne sile usposobiti za učinkovito delo z otroki, ki ne poznajo jezika države gostiteljice. Vendar podporo potrebujejo ne le otroci, ki so se na novo priselili v državo gostiteljico, ampak tudi dvojezični učenci. Odraščanje in življenje v družini, kjer se govori več jezikov, vplivata na jezikovno zmožnost posameznika in njegov način učenja. Dvojezični učenci imajo zato posebne potrebe, zlasti pa potrebujejo posebne vire za učenje. Ti viri so temelj njihovega razvoja in učenja.

Cilj modula o poučevanju dvojezičnih otrok je vse bodoče učitelje na Danskem pripraviti na navedeno nalogo. Namen modula je pripraviti bodoče učitelje, da bodo prepoznali izobraževalne izzive, povezane z drugim (državnim) jezikom pri poučevanju predmetnega znanja, ter dali prednost jezikovnemu in akademskemu razvoju dvojezičnih učencev v jezikovno raznolikih razredih. Cilj modula o splošnem izobraževanju/KLM je pripraviti vse bodoče učitelje na Danskem, da bodo lahko razumeli namen javne šole, razvili poklicno etiko ter obravnavali zapletene izzive pri učiteljskem delu v okviru kulturne in verske raznolikosti ter različnih vrednot. Učitelji naj bi „subtilno in reflektivno [...] obravnavali etične, politične, demokratične in verske izzive, povezane z izobraževanjem, vključevanjem staršev in šolo v globalizirani družbi“. Oba ukrepa sta obvezna na vseh univerzah, ki zagotavljajo začetno izobraževanje učiteljev na Danskem.

Namen tega dokumenta je preučiti dokaze glede možnosti, da bi imele multidisciplinarne in interdisciplinarne skupine ključno vlogo pri preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja. V okviru priprave strategije za take multi- in interdisciplinarne skupine je pomemben poudarek na potrebnih in podpornih pogojih za njihovo učinkovitost, ne pa na deterministični predpostavki o njihovi neizogibni učinkovitosti. V poročilu je poudarjena potreba po zagotovitvi trdnih strateških smernic ekipam o pomembnih vprašanjih, ki jih bodo te obravnavale, kot so podpora duševnemu zdravju, alternative začasni izključitvi, terensko delo z marginaliziranimi družinami, reševanje konfliktov z učitelji in veščine usposabljanja na področju raznolikosti, spretnosti za preprečevanje ustrahovanja, spodbujanje pozitivnega vzdušja v šolah, ukvarjanje s starševskimi veščinami in osredotočenost na razvoj otrokovega jezika itd.

Cilj poročila z naslovom „Nordic Projects to Combat School Dropout“ (Nordijski projekti za boj proti osipu v šolah) je izboljšati pobude za mlade in jih navdihovati ter poglobiti stike med akterji in organizacijami v nordijski regiji.
The Nordic Web Resource on Dropout from Upper Secondary Education (Nordijski spletni vir podatkov o osipu v višjih srednjih šolah) je bil projekt, ki ga je naročil Nordijski svet ministrov, izvajal pa ga je Nordijski center za dobro počutje v obdobju 2012–2015. Cilj projekta je bil zbrati dobre primere pobud, namenjenih povečanju deleža mladih v nordijski regiji, ki zaključijo višje srednješolsko izobraževanje.
Na nordijskem spletnem portalu je bilo predstavljenih veliko različnih uspešnih projektov iz nordijskih držav. Pobude so bile zunanje ocenjene in so pokazale pozitivne rezultate. Nekatere dejavnosti so bile posebej izbrane zaradi njihovega inovativnega značaja ali njihove vrednosti kot vir navdiha.
Kljub birokratskim in kulturnim razlikam med nordijskimi državami je stanje, kar zadeva mlade, pri katerih obstaja tveganje opustitve šolanja, neverjetno podobno. Razlike so včasih večje med občinami in šolami kot med državami. S spoznavanjem uspešnih pobud v nordijskih državah je mogoče najti navdih in orodja za izboljšanje dela pri zagotavljanju pomoči vsem mladim, da zaključijo višje srednješolsko izobraževanje.
V tej publikaciji je opisanih deset projektov, ki so bili predstavljeni na nordijskem portalu za dobre prakse. Nekateri od teh projektov so bili zaključeni, drugi pa se še izvajajo. Nekatere dejavnosti so bile vključene v običajno delo.