Kako je nastala Evropska zbirka orodij za šole

Evropska zbirka orodij za šole je rezultat dela, ki je bilo od leta 2011 na ravni EU opravljeno na področju zgodnjega opuščanja šolanja. Mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, so mladi, ki so opustili izobraževanje in usposabljanje z doseženo največ nižjo sekundarno izobrazbo ter se ne izobražujejo in ne usposabljajo. Kot je razvidno iz raziskav in statističnih podatkov, zgodnje opuščanje šolanja vodi do večjega tveganja za brezposelnost, socialno izključenost in revščino ter povzroča visoke stroške posameznikom in družbi kot celoti.

Zgodnje opuščanje šolanja je eden od petih krovnih ciljev strategije Evropa 2020: države članice so se zavezale, da bodo do leta 2020 povprečno stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja v EU znižale na manj kot 10 % in si zadale nacionalne cilje (razen Združenega kraljestva). Leta 2011 je Svet Evropske unije sprejel priporočilo o politikah za zmanjševanje osipa. V njem države članice spodbuja, da izvajajo z dejstvi podprte in celovite politike za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja, ki vsebujejo pravo razmerje ukrepov preprečevanja ter intervencijskih in kompenzacijskih ukrepov.

Schools Policy

Da bi podprli izvajanje priporočila, je bilo politično sodelovanje med evropskimi državami spodbujeno s tematsko delovno skupino za zgodnje opuščanje šolanja (2011–2013). Končno poročilo skupine zajema ključna sporočila za oblikovalce politik, kontrolni seznam za samoocenjevanje strategij politik in primere dobrih praks iz držav članic EU.

Zbirko znanja o zgodnjem opuščanju šolanja je naprej razvijala delovna skupina za šolsko politiko (2014–2015). Proučila je, kako se lahko na ravni šole in lokalne skupnosti razvijejo bolj celoviti sodelovalni pristopi k zgodnjemu opuščanju šolanja, ter pripravila sporočila politike, ki zagotavljajo splošna priporočila za oblikovalce politik na vseh ravneh.

Ta zbirka orodij je rezultat prizadevanj delovne skupine, da bi šolam in njihovim partnerjem zagotovila konkretno podporo pri preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja ter jim omogočila, da se hitro in pravilno odzovejo ob prvih znakih nezavzetosti ter zagotovijo uspeh vsakega učenca. Ker se zelo osredotoča na preprečevanje in zgodnje posredovanje, ne zajema kompenzacijskih ukrepov, ki so namenjeni ponovnemu vključevanju oseb v proces izobraževanja in usposabljanja (kot so sheme druge priložnosti).

Strukturo in funkcionalnosti zbirke orodij je pomagal oblikovati dr. Alessio D’Angelo, sodirektor Središča za raziskovanje socialnih politik na Univerzi v Middlesexu.

Vsebina zbirke orodij se nenehno razvija ob pomoči uredniškega odbora:

Kirstin Kerr, višja predavateljica za področje izobraževanja, Univerza v Manchestru;

dr. Per Kornhall, raziskovalec, Univerza Mälardalens, Švedska;

Erna Nairz-Wirth, profesorica, Univerza za ekonomijo in poslovno upravo na Dunaju;

Ward Nouwen, raziskovalec, Univerza v Antwerpnu;

Teresa Sordé Martí, izredna profesorica v okviru programa Serra Húnter, Avtonomna univerza v Barceloni.