SAMOVREDNOTENJE POKLICNIH ŠOL NA HRVAŠKEM

V okviru dogovorov o zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (VET) na Hrvaškem je bil razvit sistem samovrednotenja poklicnih šol. Samovrednotenje ustanov poklicnega izobraževanja in usposabljanja spremlja in ocenjuje odbor za kakovost, ki ga imenuje organ upravljanja ustanove poklicnega izobraževanja. V ta namen se lahko uporabita priročnik za uporabo orodja za samoocenjevanje in internetno orodje „e-kakovost“, ki omogoča preprost dostop do poročil o samovrednotenju.

Zakon o poklicnem izobraževanju (Uradni list, št. 30/2009): Šole, odgovorne za izvajanje poklicnega izobraževanja, izvajajo samovrednotenje na naslednjih ključnih področjih:

  • načrtovanje in priprava programov dela,
  • podpora pri poučevanju in učenju,
  • dosežki dijakov,
  • materialne razmere in človeški viri,
  • strokovni razvoj zaposlenih,
  • medčloveški odnosi v ustanovah poklicnega izobraževanja in usposabljanja,
  • poslovodenje in upravljanje ter
  • sodelovanje z drugimi deležniki.

Sistem je od šolskega leta 2012/2013 v šolah poklicnega izobraževanja in usposabljanja obvezen. Šole morajo predlagati redna letna poročila o samovrednotenju. Kontaktne osebe za koordinatorje samovrednotenja šole so višji svetovalci agencije za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih.

V skladu s členom 12 zakona o poklicnem izobraževanju samovrednotenje ustanov poklicnega izobraževanja in usposabljanja spremlja in ocenjuje odbor za kakovost, ki ga imenuje šolski odbor. Odbor za kakovost mora imeti sedem članov: štirje člani so predstavniki učiteljev in strokovnih sodelavcev, en član je predstavnik deležnikov na predlog ustanovitelja šole; en član je predstavnik dijakov, en član pa predstavnik staršev. Njihova naloga je pripraviti letno poročilo o samovrednotenju in ga predložiti šolskemu odboru za zadevno šolsko leto in agenciji za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih. Ravnatelji šol imenujejo koordinatorja samovrednotenja, ki je član odbora za kakovost in kontaktna oseba za svetovalce agencije za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih.

Ko je agencija izvajala poklicna usposabljanja, so ravnatelji in koordinatorji poklicnih šol samovrednotenje opredelili kot priložnost za dvig kakovosti izobraževalnega dela, vodenja šole in sodelovanja s partnerji. Priznali so ga tudi kot priložnost, da si hrvaške šole izborijo poseben položaj na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Med postopkom samovrednotenja so koordinatorji opozorili na nekatere težave pri njegovem izvajanju, zlasti tehnične težave pri uporabi e-orodja. Nekateri so poudarili, da v procesu samovrednotenja na splošno ni na voljo ustrezne podpore, ki je primanjkuje tudi od odbora za kakovost. Nekateri koordinatorji so poročali, da nekateri zaposleni v šolah niso primerni za samovrednotenje ali spremljanje kakovosti dela v šolah. Poudarjeno je bilo tudi pomanjkanje povratnih informacij agencije za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih glede kakovosti predloženih poročil, analiz in predstavljenih dokazov.

Čeprav je proces samovrednotenja v poklicnih šolah zakonsko obvezen od šolskega leta 2012/2013, so se pri njegovem izvajanju pojavile nekatere težave. Sistemske težave se pojavljajo iz že navedenih razlogov, pa tudi zaradi nejasne pristojnosti dveh nacionalnih ustanov, odgovornih za spremljanje samovrednotenja. Nacionalni center za zunanje vrednotenje izobraževanja je odgovoren za spremljanje kakovosti dela v vseh izobraževalnih ustanovah (od vrtca do srednje šole, vključno s poklicnimi šolami). Agencija za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih pa je pristojna le za ustanove poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Vsaka ustanova je razvila svojo metodologijo in različne oblike letnih poročil.

Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport je začelo reševati te probleme v skladu z novo strategijo za izobraževanje, znanost in tehnologijo, ki je bila sprejeta oktobra 2014. Načrtuje se poenotenje postopkov in vzorcev samovrednotenja ne glede na stopnjo izobraževanja in vrsto izobraževalnih ustanov. Med skupnimi cilji so: zmanjšanje obsega nepotrebne administracije; zagotavljanje kakovosti; redno zunanje vrednotenje in spremljanje samovrednotenja v vseh izobraževalnih ustanovah ter opolnomočenje šol z najpomembnejšimi povratnimi informacijami in predlogi za izboljšanje.

Vrsta
Primer dobre prakse
Država
Hrvaška
Jezik
BG; CZ; DA; DE; EL; EN; ES; ET; FI; FR; HR; HU; IT; LT; LV; MT; NL; PL; PT; RO; SK; SL; SV
izobraževalna stopnja
Secondary
Stopnja ukrepanja
Splošno
Intenzivnost ukrepanja
Redno
Vir financiranja
Ni financiranja

Gradivo se nahaja v sledečih kategorijah/podkategorijah :