KAZALNIKI ZA SPREMLJANJE UČINKOVITOSTI ŠOL

Kazalniki zgodnjega opuščanja šolanja in izboljševanja učenja se na Portugalskem uporabljajo za spodbujanje izboljšanja uspeha učencev in priznanje/nagrajevanje dobrega dela vseh javnih šol.

Cilji programa TEIP za prednostno ukrepanje na izobraževalnih področjih so naslednji: izboljšati učne rezultate in spodbuditi kakovost izobraževalnih poti ter odpraviti zgodnje opuščanje šolanja in izostajanje od pouka; zmanjšati nedisciplino ter okrepiti odnose med šolami, družinami in skupnostmi. Grozdi, ki so vključeni v program, so na socialno in ekonomsko prikrajšanih območjih, kjer so vzrok za neuspeh v šoli nasilje, zgodnje opuščanje šolanja, izostajanje od pouka in delo otrok.

Ministrstvo za izobraževanje in znanost je na nacionalni ravni oblikovalo dva kazalnika, da bi spodbudilo izboljšanje uspeha učencev in priznalo/nagradilo dobro delo vseh javnih šol. S kazalnikom učinkovitosti izobraževanja se ocenjujeta letni razvoj dosežkov učencev pri izobraževanju ter skladnost rezultatov notranjega in zunanjega vrednotenja (v tem primeru nacionalnih preverjanj znanja). Izboljšanje šole se meri glede na njeno izhodišče (tj. v primerjavi s predhodnim letom). Kazalnik tveganja osipa temelji na številu učencev, za katere šole ob koncu vsakega šolskega leta sporočijo, da so opustili šolanje, preklicali vpis ali ponavljali razred zaradi izostajanja od pouka. Šole, ki zmanjšajo te številke, lahko prejmejo dodatna sredstva za obravnavanje zgodnjega opuščanja šolanja. Da bi šola na primer dobila 30 dodatnih kreditnih ur, bi se morala stopnjo osipa v primerjavi s predhodnim letom znižati na manj kot polovico.

Vzporedno s temi meritvami so vsem šolam na voljo tudi druge pobude za spodbujanje uspeha učencev, npr. program za večji uspeh šol, mediacija/inštruiranje ter usmerjanje in psihološka podpora v šolah.

Poleg tega generalni inšpektorat za izobraževanje in znanost od šolskega leta 2012/2013 v svojem zunanjem vrednotenju šolskih programov upošteva kazalnik, ki se imenuje pričakovana vrednost in omogoča primerjavo rezultatov (in njihovega razvoja) vsake posamezne šole z drugimi šolami, ki delujejo v podobnih okoljih. Zaradi tega kazalnika je vrednotenje jasnejše in pravičnejše do šol, ki so na primer v prikrajšanih okoljih.

Za vsak grozd šol v programu TEIP so cilji določeni glede na štiri različna področja, ki vključujejo kazalnike: 1. področje se nanaša na uspeh pri preverjanju znanja (nacionalno vrednotenje), ki se meri s kazalnikom stopnja uspešnosti in povprečno oceno; 2. področje se nanaša na uspeh pri notranjem vrednotenju, ki se meri s kazalnikoma stopnja uspešnosti in delež učencev s pozitivno oceno pri vseh predmetih; 3. področje se nanaša na zgodnje opuščanje šolanja, ki se meri s kazalnikom delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, 4. področje pa se nanaša na nedisciplino in je kazalnik, s katerim se meri število prijavljenih primerov nediscipline pri posameznem učencu. Vsi cilji temeljijo na podatkih, zbranih v predhodnih treh letih, da bi se vsem šolam zagotovilo enako izhodišče ter določili dosegljivi in pravični cilji.

Na kratko, glede na opisane kazalnike se je povečalo število grozdov šol v programu TEIP, pri katerih je delež mladih, ki so zgodaj opustili šolanje, manjši od nacionalnega deleža. V prvih devetih šolskih letih je v primerjavi s povprečjem predhodnih treh let skoraj polovica grozdov znižala stopnjo izostajanja od pouka. Kar zadeva nedisciplino, se je število incidentov na posameznega učenca zmanjšalo v približno polovici grozdov. Stopnja uspeha pri več kot 20 % grozdov je višja od nacionalnega povprečja, 43,3 % grozdov pa je zmanjšalo razliko do nacionalnega povprečja pri več kot polovici nacionalnih preverjanj znanja.