JOPO – PRILAGODLJIVO OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE

Finska razvija inovativne učne metode in postopke za zadovoljevanje individualnih potreb z učenjem na podlagi dejavnosti, poučevanjem majhnih skupin, učenjem na delovnem mestu in različnimi učnimi okolji za zmanjšanje osipa.

Prilagodljivo osnovno izobraževanje (JOPO®) je projekt, ki ga je finsko ministrstvo za izobraževanje začelo izvajati leta 2006. Njegov namen je razviti nove učne metode in postopke, ki pomagajo zmanjšati osip. Te nove metode zadovoljujejo individualne potrebe z učenjem na podlagi dejavnosti, poučevanjem majhnih skupin, učenjem na delovnem mestu in različnimi učnimi okolji. Z dejavnostmi projekta JOPO, ki vključujejo sodelovanje več strokovnjakov, zgodnje posredovanje in okrepljeno sodelovanje med šolo in domom, so učenci deležni podpore pri zaključku šole in prijavi za nadaljnje usposabljanje. Projekt JOPO je namenjen učencem v sedmem, osmem in devetem razredu, starim od 13 do 15 let. Leta 2013 je v njem sodelovalo približno 1 800 učencev.

Dejavnosti projekta JOPO potekajo v majhnih skupinah, ki jih vodita učitelj in še en strokovnjak. Učitelji imajo običajno posebno izobrazbo, njihovi delovni partnerji pa so na splošno mladinski delavci, mladinski inštruktorji, pedagogi skupnosti ali pomočniki za posebne potrebe. Najpomembnejše oblike dejavnosti so poučevanje manjših skupin in individualno vodenje; učenje na delovnem mestu in morda učenje drugih predmetov v običajnih učnih skupinah. Med drugimi dejavnostmi so šolski tabori in različne ekskurzije, da bi razvili skupinski duh in duh skupnosti. Učenci sodelujejo tudi v oblikah učenja in posebnih tečajih, posebej prilagojenih zanje.

Skupine v okviru projekta JOPO so zlasti razvile metode učenja na podlagi ukrepanja, pri katerih poudarek ni na frontalnem pouku, ampak na učenju z raziskovanjem in sodelovanjem ter učenju skozi projekte. Namesto učenja snovi po posameznih predmetih sta bila v okviru projekta JOPO razvita tematsko učenje ter izraba časa, ki temelji bolj na potrebah in trenutnih okoliščinah. V različnih skupinah je poudarek na nekoliko drugačnih stvareh. V nekaterih skupinah je poudarek bolj na usmerjenem in individualnem učenju glede na posebne potrebe, v drugih pa se daje prednost učenju na delovnem mestu. Dejavnosti nekaterih skupin se osredotočajo na učenje, ki izhaja iz prednosti in interesov učencev, kar spodbuja njihovo samozaupanje, samozavest in prihodnjo usmeritev. V vseh skupinah gre za osnovno pedagoško nalogo, tj. učenje osnovnih spretnosti za soočanje z zahtevami življenja (organizacija časa, delo v skupini) in socialnega vedenja, veliko časa v škodo dejanskemu pouku.

Najpogostejši razlogi za vpis v skupino v okviru projekta JOPO so težave z motivacijo, potreba po učenju v majhni skupini in slab učni uspeh. Učenci, vključeni v projekt JOPO, živijo v težjih družinskih in življenjskih okoliščinah od povprečja, kar se kaže v psihosocialnih težavah in negotovosti. V skupinah je tudi nadpovprečen delež otrok iz enostarševskih družin.

Dejavnosti projekta JOPO so učinkovite. Glede na prvotno stanje se je izboljšal položaj skoraj 90 % učencev. Pri učencih, ki od projekta niso imeli koristi, so bile glavni razlog za to, da se njihov učni uspeh ni izboljšal niti s projektom JOPO, njihove izredno težke družinske in življenjske okoliščine. Največji dosežki projekta JOPO so bili zagotovitev, da so učenci prejeli zaključna spričevala, ter zmanjšanje izostajanja od pouka in izboljšanje motivacije za učenje.

Na položaj učencev so najbolj vplivali delo v majhnih skupinah ter osebna podpora in usmerjanje. Druge učinkovite oblike dejavnosti so bile učenje na delovnem mestu, takojšnje posredovanje ob odsotnosti od pouka in okrepljeno sodelovanje med šolo in domom. V praksi so bile razlike med različnimi postopki v okviru projekta JOPO majhne, rezultati pa kažejo, da so učinki od primera do primera različni; povedano drugače, uspeh je mogoče bolje pojasniti z ozadjem in življenjskimi okoliščinami učenca kot z uporabo nekaterih modelov ukrepanja v okviru projekta JOPO. Neka metoda zato pri nekaterih učencih deluje, pri drugih pa ne. Dejavnik, po katerem se pridobljene koristi med učenci razlikujejo, je obseg, v katerem je učenec sodeloval v netradicionalnih dejavnostih, zlasti učenju na delovnem mestu in šolskih taborih. Učenci, ki so imeli največ koristi od projekta JOPO, so na njih sodelovali nekaj dni več od tistih, ki so imeli od njega najmanj koristi.

Dejavnosti projekta JOPO so bile sprejete trajno ter so bile zapisane v zakon o osnovnem izobraževanju in vladni odlok.

Povezave
Teachers' Blog
Vrsta
Primer dobre prakse
Država
Finska
Jezik
BG; CZ; DA; DE; EL; EN; ES; ET; FI; FR; HR; HU; IT; LT; LV; MT; NL; PL; PT; RO; SK; SL; SV
izobraževalna stopnja
Primary; Secondary
Stopnja ukrepanja
Določena ciljna skupina; Splošno
Intenzivnost ukrepanja
Redno
Vir financiranja
Nacionalna vlada