Projekt INCLUD-ED – dialoška literarna srečanja

„Dialoška literarna srečanja“ so eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED. Namenjena so izboljšanju izobraževanja otrok in mladine v različnih okoliščinah po svetu. So dialoška bralna dejavnost, ki temelji na dveh načelih: branju klasičnih literarnih del (kot so Romeo in Julija, Odiseja, Don Kihot) ter izmenjavi pomenov, razlag in razmišljanj z metodologijo dialoškega učenja. Vključujejo lahko otroke in njihove družinske člane. Z naslednjim primerom so predstavljena dialoška literarna srečanja in rezultati njihovega izvajanja.

Dialoška literarna srečanja so eden od uspešnih izobraževalnih ukrepov, opredeljenih v okviru raziskovalnega projekta INCLUD-ED – izobraževanje kot dejavnik družbene vključenosti in povezanosti (Evropska komisija, šesti okvirni program, 2006–2011).V okviru projekta INCLUD-ED so se analizirale izobraževalne strategije, ki prispevajo k odpravljanju neenakosti in spodbujajo družbeno povezanost, in strategije, katerih rezultat je družbena izključenost, pri čemer je bil poudarek zlasti na ranljivih in marginaliziranih skupinah. Uspešni izobraževalni ukrepi, ki podpirajo izobraževanje učencev, izpostavljenih tveganju, imajo univerzalne elemente, za katere se je izkazalo, da jih je mogoče prenesti v zelo različna okolja, kar vodi do uspešnega izobraževanja. Dialoška literarna srečanja se uporabljajo za izboljšanje izobraževanja otrok in mladine v različnih okoljih po svetu.

Pomen branja v družbi je nesporen. Branje je osnova za nadaljnje učenje, zato bodo imeli učenci, ki imajo z njim težave, zagotovo resne težave na drugih področjih. Po drugi strani dobre bralne spretnosti olajšajo dostop do drugih področij kurikula in na splošno zmanjšajo tveganje za ponavljanje razredov in opustitev srednje šole. Povedano drugače, težave pri branju so povezane z višjimi stopnjami podpovprečnih rezultatov, segregacije, zgodnje opustitve šolanja in neenakosti v izobraževanju. To vpliva zlasti na različne manjšine, kot so priseljenci ali romski učenci, ki so v formalnih in neformalnih postopkih pogosto ločeni od drugih, v različnih šolskih okoljih in tudi v šoli, v katero so učenci že vpisani.

V skladu z dokazi, ki izhajajo iz ved o učenju, zlasti na področju branja, se prek dialoških literarnih srečanj z dialoškim pristopom k učenju povečata obseg in kakovost interakcij vseh učencev. V teoriji dialoškega učenja je navedeno, da se učeči z enakopravnimi dialogi, ki priznavajo kulturno inteligenco vsakega posameznika in gradijo na njej, vključijo v procese osebne in družbene preobrazbe, s katerimi dosežejo poglobljeno razumevanje predmeta. Dialoško učenje si prizadeva za preobrazbo, krepi instrumentalno razsežnost dialoga, temelji na solidarnosti, deluje kot vir ustvarjanja pomena in se zavzema za enakovrednost različnih ozadij.

Dialoška literarna srečanja se lahko uporabljajo kot neodvisna praksa, skupaj z drugimi uspešnimi izobraževalnimi ukrepi, kot so interaktivne skupine in izobraževanje v družini, pa se izvajajo tudi v šolah kot „učnih skupnostih“. Projekt „učne skupnosti“ temelji na posredovanju na ravni šole z uspešnimi izobraževalnimi ukrepi, namenjen pa je preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja ter izboljšanju šolske uspešnosti in socialne kohezije. Izboljšave, dosežene v teh šolah, so Evropsko komisijo in Svet Evrope spodbudile, da sta šole kot „učne skupnosti“ priporočila kot enega od pristopov za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in izboljšanje učnih rezultatov.

Zaradi uspešnih izobraževalnih ukrepov, ki so bili predstavljeni na dveh mednarodnih konferencah v Evropskem parlamentu v Bruslju, so se izboljšali dosežki tisočev otrok po vsej Evropi in s tem njihove možnosti za uspešno nadaljevanje šolanja. Evropska komisija je ta projekt zaradi njegovega družbenega in političnega vpliva vključila na seznam najboljših desetih raziskovalnih projektov z največjim vplivom v Evropi; projekt INCLUD-ED je edini s področja socialno-ekonomskih in humanističnih ved, ki je bil vključen na seznam.