2. Učitelji
Številne raziskave so pokazale, da je podpora, ki so je učenci deležni od učiteljev, najpomembnejši napovedovalec šolske zavzetosti. Ugotovljeno je bilo, da ta močna povezava vpliva na družbeno, čustveno in vedenjsko dobro počutje ter odnos. Od učiteljev se vse bolj pričakuje, da bodo spodbujali učenje. Če učitelji motivirajo, vodijo in stalno podpirajo vse učence, jim lahko pomagajo, da ti obvladajo svoje učenje. Za to morajo učitelji z učenci in njihovimi starši vzpostaviti tesen odnos, ki temelji na zaupanju.
Pomembne so tudi spretnosti in kompetence učiteljev, ki se lahko dosežejo le z izjemno profesionalizacijo učiteljev. Ti pogoji podpirajo razvoj pozitivnega vzdušja v razredu in šoli, učenje pa bo verjetneje postalo relevantno in privlačno. Izboljša se lahko tudi dobro počutje učiteljev.
Učitelji lahko zaradi svojih vsakodnevnih stikov z učenci že zelo zgodaj zaznajo njihovo nezavzetost in/ali morebitne učne težave, zato lahko takoj ukrepajo in se odzovejo na težave učencev. Pomagajo lahko tudi prepoznavati dejavnike, ki prispevajo k slabemu vzdušju v šoli, in področja, na katerih je potrebne več strokovne podpore.
V nedavnih raziskavah so bile izpostavljene koristi sodelovanja med učitelji in drugimi strokovnjaki. Učitelji v šolah s sodelovalno kulturo, za katero je značilna vzajemna podpora učiteljev in vodstvenega delavca šole, ter priložnostmi, ki omogočajo dejavno udeležbo pri sprejemanju odločitev, poročajo o višjih ravneh zadovoljstva pri delu. Sodelovalna praksa podpira profesionalni razvoj in prispeva k šolskim kulturam, ki temeljijo na skupnih ciljih, motiviranosti, odgovornostih in vrednotah.
Učitelji sčasoma poglobijo svojo strokovno presojo, vendar morajo s stalnim profesionalnim razvojem nenehno razvijati tudi nove spretnosti in kompetence. Posodobiti bi morda bilo treba tudi začetno izobraževanje učiteljev, da bi vključevalo nove pristope.
Učitelji morda potrebujejo dodatno podporo. Pomembni so na primer mentorstvo novim učiteljem, svetovanje in čustvena podpora, več časa in prostora za skupinsko delo in neformalno izmenjavo med učitelji, mreženje z učitelji iz drugih šol ter podpora pri obvladovanju stresa in konfliktov. Ti vidiki so zlasti pomembni za učitelje, ki delajo v zahtevnejših okoljih, kot so šole z visokimi stopnjami prikrajšanost pri izobraževanju ali zelo raznolike skupine učencev
Več informacij:
Evropska komisija, Strengthening teaching in Europe: New evidence from teachers compiled by Eurydice and CRELL, June 2015, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
Evropska komisija/EACEA/Eurydice, The Teaching Profession in Europe: Practices, Perceptions and Policies, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
RESL.eu – Reducing Early School Leaving in Europe, projekt EU, financiran s sedmim okvirnim programom, projektna dokumentacija.
Dodatno branje:
Day, L., Mozuraityte, N., Redgrave, K., in McCoshan, A., Preventing early school leaving in Europe: Lessons learned from second chance education, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2013.
Evropska komisija, Šolska politika: Celosten pristop do izobraževanja k zmanjševanju osipa, Izobraževanje in usposabljanje 2020, Evropska komisija, Bruselj, 2015.
McHugh, R., Horner, C., Colditz, J., in Wallace, T., „Bridges and Barriers: Adolescent Perceptions of Student-Teacher Relationships“, Urban Education, zvezek 48, št. 1, 2012, str. 9–43, doi:10.1177/0042085912451585.
Nairz-Wirth, E., Feldmann, K., in Diexer, B., Handlungsempfehlungen für Lehrende, Schulleitung und Eltern zur erfolgreichen Prävention von Schulabsentismus und Schulabbruch. Aufbruch zu einer neuen Schulkultur, Vienna University of Economics and Business, Dunaj, 2012.
Nouwen, W., Clycq, N., Braspenningx, M., in Timmerman, C., Cross-case Analyses of School-based Prevention and Intervention Measures, Project Paper 6, projekt RESl.eu, Centre for Migration and Intercultural Studies, University of Antwerp, 2016.
