Da bi šole ustrezno obravnavale zapletena vprašanja, kot je zgodnje opuščanje šolanja, morajo preseči začasne in posamezne ukrepe ter sprejeti strateški „vsešolski pristop“. Pri „vsešolskem pristopu“ se šole obravnavajo kot sodelovalna učna okolja. Celotna šolska skupnost (vodstveni delavci šole, pedagoško in nepedagoško osebje, starši in družine) skupaj z zunanjimi deležniki prevzema odgovornost za pomoč vsem učencem pri čim boljšem razvoju njihovih sposobnosti.
Z „vsešolskim pristopom“ si vsi deležniki prizadevajo izboljšati kakovost in standarde poučevanja in učenja. Cilj zagotavljanja pomoči učencem pri uresničevanju njihovega edinstvenega potenciala se dosledno in sistematično podpira na vseh področjih šolskega življenja, tj. na področjih etosa in okolja, izobraževalnega programa, poučevanja, učenja in ocenjevanja, povezav s skupnostjo in drugimi zunanjimi akterji itd. Vsi člani šolske skupnosti imajo skupno vizijo ustvariti vključujoče izobraževanje, usmerjeno na učence, in sodelovati pri izboljšanju šole. Dobro načrtovanje, spremljanje in evalvacija šolskih procesov in praks ter učinkovito ocenjevanje učenja so ključnega pomena.
Učinkovito vodenje in upravljanje sta nujna za spodbujanje bolj povezane in sodelovalne kulture in etosa v šolah ter pri vzpostavljanju dobrega sodelovanja s širšo skupnostjo. Vodstveni delavci šole imajo ključno vlogo. Zelo pomembne so strategije za njihovo zaposlovanje, profesionalni razvoj in podporo. Profesionalni razvoj bodočih in že uveljavljenih ravnateljev bi moral zlasti poudarjati pomen sodelovalnih pristopov ter pomen družin in skupnosti kot pomoči za šolo.
Celo v bolj centraliziranih šolskih sistemih je pomembno, da se šolam zagotovita zadostna prožnost in avtonomnost. Šolsko osebje lahko najbolje prepozna konkretne in občasno zapletene potrebe učencev in se odzove nanje ter poišče ustrezne prakse poučevanja in pristope k izvajanju izobraževalnega programa.
Primer vsešolskega pristopa: Irska
Ministrstvo za izobraževanje in usposabljanje na Irskem spodbuja vsešolski pristop z vrsto pobud. Med njimi so razvoj skupne kulture, ki temelji na skupnih vrednotah in viziji, oblikovanje multidisciplinarnega pristopa za podpiranje potreb učencev ter spodbujanje šolskih deležnikov h kolektivnemu in individualnemu razmisleku. Pobude se razvijajo in izvajajo predvsem v sodelovanju z drugimi vladnimi sektorji in ključnimi deležniki.
Jezikovna in matematična pismenost: nacionalna strategija za jezikovno in matematično pismenost
Ustrahovanje: postopki za preprečevanje ustrahovanja v šoli
Vedenje: Smernice glede kodeksa vedenja
Dobro počutje otrok, starih od 0 do 24 let: nacionalni okvir politike „boljši rezultati, svetlejša prihodnost“
Socialna vključenost: pobuda za uresničevanje enakih možnosti
Več informacij:
Evropska komisija, Celosten pristop do izobraževanja k zmanjševanju osipa: Sporočila politike, Evropska komisija, Bruselj, 2015.
Public Health England and Children and Young People’s Mental Health Coalition, Promoting children and young people’s emotional health and wellbeing: A whole school and college approach, PHE Publications, Združeno kraljestvo, 2015.
Dodatno branje:
OECD, Improving School Leadership, Volume I: Policy and Practice, OECD, Pariz, 2008.
OECD, Improving School Leadership: The Toolkit, OECD, Pariz, 2008.
SYNEVA – Quality Assurance through Synergy of Internal and External Evaluation of Schools