En razred, dva ali več jezikov... in tri evropska jezikovna priznanja!

Image: Rachel / Unsplash.com

Sporazumevanje v maternem jeziku je po besedah Evropskega parlamenta ključna kompetenca, a enako velja za sporazumevanje v tujem jeziku. To jasno odseva resničnost številnih sodobnih učilnic: v povprečju se okoli 10 % učencev uči tujega jezika. Spoznajte projekte, ki so bili letos nagrajeni z evropskim jezikovnim priznanjem, in preberite o tem, kako učenci ne samo preživijo, temveč vzcvetijo v večjezičnih okoljih.

Učenci na Malti so skupaj srečni

Ob ustanovitvi leta 1956 je osnovna šola St. Paul’s Bay, ki je delovala pod okriljem kolidža Maria Regina, služila majhni ribiški skupnosti in bližnjim zaselkom. Danes skrbi za šolanje otrok iz mest Bugibba, Qawra in St. Paul’s Bay, ki je danes veliko večji kot je bil nekoč

Šolo trenutno obiskuje 1100 učencev. Zaposlenih imajo 170 članov šolskega osebja. Malta poleg tega privlači vse večje število tujcev, tako danes skoraj 75 % učencev osnovne šole St. Paul’s Bay ni malteškega rodu. Šolo obiskujejo učenci iz 55 različnih držav, večinoma evropskih in severnoameriških.

Glede na okoliščine je razumljivo, da je njihovo znanje malteščine zelo različno. Šola mora poskrbeti za vse svoje učence, pomagati tistim, ki ne govorijo jezika, podpirati tiste, ki ga slabo govorijo, in spodbujati tiste, ki ga dobro govorijo, da svoje znanje izpopolnijo. Na Malti to poteka pod okriljem malteške nacionalne strategije za pismenost, ki združuje programe opismenjevanja z nacionalnimi pobudami, kot je denimo 'Reading Buddies'.

St. Paul's Bay Primary School library donation

Osnovna šola St. Paul’s Bay je letos na Malti prejela evropsko jezikovno priznanje za projekt "Happy Together". V resnici se tovrstni projekt nikoli ne konča, saj je del neprekinjenega šolskega truda za uresničevanje svojega etosa in spodbujanje različnosti.

“Bilingue? Natuurlijk!”: Belgija se širi

V teoriji je Bruselj dvojezično mesto, čeprav samo 20 % Bruseljčanov govori francosko in nizozemsko in se število dvojezičnih govorcev manjša. Posledično imamo tudi vse manj učiteljev, ki govorijo oba jezika. Da bi spremenili ta trend, šoli Francisco Ferrer college in Erasmushogeschool v Bruslju ponujata dvojezični dodiplomski program za bodoče osnovnošolske učitelje.

Kako deluje? Študenti francosko govoreče šole Francisco Ferrer svojo nizozemščino krepijo v okviru tečajev konverzacije in komunikacije, dejavnosti, izmenjav in delovne prakse na šoli Erasmushogeschool, medtem ko študenti šole Erasmushogeschool na enak način krepijo svojo francoščino na šoli Francisco Ferrer. Novi učitelji s tem izboljšajo tudi svojo možnost zaposlovanja, spoznajo iz prve roke postopek integracije na šoli in širijo svoja kulturna ter jezikovna obzorja. Ta zadnji rezultat je še posebej pomemben, saj jezikovni skupnosti v Bruslju sobivata, a nista popolnoma integrirani.

Zaradi teh in drugih razlogov je pobuda letos v Valoniji prejela evropsko jezikovno priznanje.

Evropske države gradijo mostove večkulturne raznolikosti

Priseljeniške učence, ki jih želimo integrirati, moramo najprej vključiti. Projekt Bridging the multicultural diversities in education se je vključevanja lotil s številnih zornih kotov, npr.:

  • vključevanje medkulturnega izobraževanja v predšolski in šolski kurikulum,
  • oblikovanje igralnic in učilnic, ki podpirajo raznolikost in posamezniku-prilagojeno učenje,
  • zagotavljanje boljšega življenja otrok in staršev v postopkih vključevanja,
  • razvoj kompetenc učiteljev.

V okviru projekta je nastala zbirka priročnikov za učitelje o večkulturnosti, starših in pomembnih kompetencah, skupaj s štirimi knjižicami z idejami in aktivnostmi za večkulturne razrede.

Npr. Švedi so s pomočjo tolmača predstavili priseljeniške učence sošolcem in dejstva o njihovi rodni deželi. Udeleženci z Islandije so predstavili koncept komunikacijskih knjig, ki vsebujejo slike vseh dejavnosti v šoli s podnapisi v islandščini, ki jim lahko starši dodajo podnapis v svojem jeziku.

Projekt je izvajalo strateško partnerstvo Erasmus+ med leti 2016 in 2018. Sodelovale so izobraževalne ustanove iz petih držav – trije vrtci (iz Hrvaške, Švedske in Slovenije) ter dve osnovni šoli (iz Islandije in Grčije). Projekt je letos na hrvaškem prejel evropsko jezikovno priznanje.

Če vas zanimajo projekti na področju šolstva, ki črpajo ali so črpali sredstva EU, obiščite stran z rezultati projektov Erasmus+.